Podnebne spremembe

Ta karta prikazuje vse zabeležene milje, ki so jih po svetu prepotovala letala. Samo leta 2000 so potniška letala preletela skupno razdaljo 25 bilijonov kilometrov (ki z leti še narašča), kar je toliko, kot če bi 630.000.000-krat obkrožili Zemljo. Za razliko od bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja je letalsko gorivo oproščeno plačila trošarine. To je še posebej razjezilo okoljevarstvenike, saj je letalo zaradi velikih izpustov ogljikovega dioksida (CO2) eno okolju najbolj škodljivih prevoznih sredstev. Po evropskem pravu je sicer od leta 2005 mogoče kerozin obdavčiti na državni ravni, vendar sta za zdaj ta davek uvedli le Nizozemska in Norveška. Poleg tega je od leta 2012 zračni promet v EU vključen v sistem trgovanja z emisijami. To pomeni, da morajo vse letalske družbe, ki delujejo znotraj EU, kupiti emisijske kupone. Leta 2012 je zračni promet samo v Evropi povzročil 133 milijonov ton izpustov CO2. Zračni promet povzroči 13 % vseh izpustov toplogrednih plinov, ki jih ustvari promet.

Shema prikazuje globalne avtomobilske izpuste. Leta 2011 je bila na svetu približno milijarda motornih vozil, med katerimi je bilo 700 milijonov osebnih avtomobilov. Glede na ocene se bo to število do leta 2050 potrojilo, saj Kitajska in Indija postajata vse bolj motorizirani. Globalna poraba energije v cestnem prometu bo zato še naprej močno naraščala. V Evropi je na primer en avto na vsakega drugega prebivalca, v Tadžikistanu pa en avto na več kot 2.000 prebivalcev. V industrijsko razvitih državah se povečuje uporaba avtomobilov z električnimi motorji, hibridnim pogonom in gorivnimi celicami, medtem ko proizvajalci avtomobilov za trge v državah v gospodarskem vzponu in v državah v razvoju izdelujejo tehnološko zastarele avtomobile, ki onesnažujejo okolje. Cestni promet povzroči skoraj 80 % izpustov toplogrednih plinov.

Karta prikazuje registrirane tovorne ladje glede na njihovo obremenitev. Tovorne ladje predstavljajo 57 % globalnega sektorja pomorskih prevozov, večino preostalega dela pa zasedajo ladje, ki prevažajo nafto. Vojaške in potniške ladje predstavljajo le majhen delež globalnega sektorja pomorskih prevozov. Večina plovil z visoko nosilnostjo je registrirana v Panami, Liberiji, na Malti in na Cipru. Samo v Panami je registriranih 26 % registriranih plovil na svetu. Delež izpustov ladijskega prometa glede na celotne izpuste, ki jih povzroča promet, znaša približno 7 %.

Karta prikazuje svetovno porabo goriva (plina, premoga, nafte, lesa in jedrske energije) glede na to, kaj na primer uporabljamo za ogrevanje, razsvetljavo, prevoz ali proizvodnjo dobrin. Poraba na severni polobli je veliko večja – zlasti v Severni Ameriki, Evropi in na Japonskem – kot v državah južne poloble, potreba po energiji pa stalno narašča na Kitajskem in v Indiji. Sprošča se na tone ogljikovega dioksida, v prvi vrsti zaradi izgorevanja fosilnih goriv (premoga, plina in nafte), zato ne preseneča, da večina izpustov toplogrednih plinov odpade na energetski sektor. Varčevanje z energijo in raba obnovljivih virov energije (geotermalne, sončne, vetrne in vodne) sta koraka do bolj trajnostno naravnane energetske politike.

Globalna gozdnatost se vseskozi zmanjšuje. Karta prikazuje, na katerih območjih se poseka sorazmerno največ gozda. Največ teh območij je v Južni Ameriki, zlasti v Braziliji, kjer je največje gozdno področje na svetu. Tudi v Jugovzhodni Aziji izginja veliko gozda, še posebej intenzivno pa je krčenje gozdov v tropskem deževnem gozdu Indonezije. Močno so izčrpane tudi gozdne površine na afriški celin. V kontekstu podnebnih sprememb govorimo o gozdovih kot o ponoru ogljika, saj drevesa in druge rastline vsrkavajo CO2 iz zraka in ga shranjujejo, s tem pa zmanjšujejo količino toplogrednih plinov v ozračju. Ne glede na to se še vedno izsekavajo velike površine gozda, na primer za ureditev pašnih površin za govedo, pridelavo sojinega olja in za ureditev plantaž. Z izsekavanjem in požiganjem se CO2, ki je shranjen v drevesih, sprosti, s kmetijsko rabo tako pridobljenih obdelovalnih tal pa nastajajo še dodatni izpusti toplogrednih plinov.

Karta prikazuje območja, kjer je količina izpustov metana in didušikovega oksida sorazmerno največja. Količina toplogrednih plinov metana (CH4) in didušikovega oksida se povečuje s kmetijstvom, pa tudi z odmrzovanjem permafrosta v arktični tundri. V primerjavi z ogljikovim dioksidom prispeva metan h globalnemu segrevanju dvajsetkrat več, didušikov oksid pa približno tristokrat več. Metan nastaja pri gojenju riža, premogovništvu, proizvodnji energije, živinoreji, na deponijah in pri razgradnji organskih snovi s pomočjo bakterij, didušikov oksid pa sproščajo dušikova gnojila, naravna gojila in živalski odpadki, industrijski procesi in raba energije. Kmetijstvo povzroči približno 11 % svetovnih izpustov toplogrednih plinov. V kontekstu podnebnih sprememb se o govedu pogosto govori kot o »ubijalcu podnebja«. V prebavnem traktu goveda namreč nastaja metan, ki se iz živali sprosti približno vsakih 40 sekund. S tem, ko se povečuje svetovna poraba mesa, se torej povečuje tudi koncentracija metana v ozračju. V zadnjih petdesetih letih se je povečala za šestkrat.

Karta prikazuje količino odpadkov, ki se kopičijo v mestih. Ti vključujejo tako odpadke zasebnih gospodinjstev kot odpadke javnih ustanov, kot so npr. šole. Odpadki vsebujejo embalažo, papir, organske odpadke, kosovne odpadke in nevarne odpadke. Največ odpadkov na prebivalca proizvede Rusija, zelo malo odpadkov pa je na Madagaskarju, v Burkini Faso, Nepalu in na Kostariki. Zlasti v industrijsko razvitih državah je veliko odpadne opreme. V državah v razvoju jo večinoma znova uporabijo. V Avstriji povzroča ravnanje z odpadki poleg reje živali največje izpuste metana. Preprečevanje nastajanja odpadkov, ločevanje odpadkov in predpisi v zvezi z njihovim odlaganjem lahko zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov, vendar so zaradi naraščanja skupne količine odpadkov potrebni obsežni ukrepi, če želimo doseči trajnostnost. Odpadki so vzrok za približno 4 % toplogrednih plinov v ozračju.