O Globalnem E-učenju

Cilji

Cilj monda.eu je podati zanimiv uvod v različne kontroverzne in kompleksne tematike z namenom ozaveščanja ljudi o globalnih vprašanjih. Platforma omogoča ljudem iz Evropske unije in tistim izven njenih meja, da se interaktivno, kreativno in na raznovrstne načine ukvarjajo s temi vprašanji. S tem početjem uporabniki premišljajo lastne vrednote, stereotipe in načine razmišljanja, spreminjajo svoje perspektive ter vadijo kritično mišljenje. Poleg tega lahko uporabniki stopijo v neposreden stik z drugimi uporabniki, na primer preko foruma, Facebooka ali preko drugih socialnih omrežij in so tako del globalne diskusije. Uporabniki dobijo priložnost razumeti globalna vprašanja ter identificirati in uporabiti te okvire za delovanje v naši globalizirani družbi na področju trajnostnega razvoja in družbene pravičnosti.

Teme

Učne teme na monda.eu so ključni problemi današnjih dni, opirajo pa se na pedagoškega raziskovalca Wolfganga Klafkija (Klafki 2007, str. 56-60). Vse teme so kompleksne, med seboj povezane, inter- in transdisciplinarne ter nam ponujajo povezave tako na lokalni kot na globalni ravni. Poleg tega so vse teme močno povezane z izkušnjami uporabnikov. Na platformi so zbrane študije naslednjih tematik:

Pristop

Ravno zato, ker globalno učenje ne predvideva nobenih ciljev in nalog, vezanih na določeno lokacijo (glej Seitz 2002, str. 378), moramo ustvariti teoretski pristop k izobraževalnim ponudbam transparenten.

Številni izobraževalni programi in prakse globalnega učenja so podvrženi trenju med političnimi in pedagoškimi stališči. To trenje lahko označimo kot spekter razumevanj, razpet od razumevanja, da mora izobrazba kot nalogo vključevati prizadevanje za boljši svet do razumevanja izobrazbe kot nujno neomejene, torej ne dovzetne za vnaprej določene rezultate.

Nemško govoreči in tudi širši diskurz (na primer slovaška nacionalna strategija za globalno učenje) o konceptualni smeri globalnega učenja je v prvi vrsti zaznamovan s fokusom na način, na katerega se spoprijema z normativnimi cilji v izobrazbi. Označen je kot razlika med aktivno usmerjenimi ter evolucijsko/sistemsko usmerjenimi pristopi k teorijam globalnega učenja.

Aktivno usmerjeni pristop postavlja vizijo trajnostne prihodnosti na podlagi družbene pravičnosti v središče. Kot na prioriteto cilja na zmožnost delovanja v solidarnosti. Sistemski modeli pa po drugi strani (na podlagi evolucijske teorije) v središče postavljajo skrb za rast kompleksnosti in napredka v smeri globalne družbe. Prioriteta je izobraževanje za razmišljanje in presojanje v medsebojno povezanih situacijah.

Pripravljene vaje na monda.eu temeljijo na sistemsko usmerjenemu pristopu. Ta izvira iz predpostavke, da lahko izobraževanje pripravi učence na spoprijemanje s kompleksnostjo in z življenjem v globalni družbi s tem, da se premišlja načine spoprijemanja z negotovostjo, ne-vedenjem in s tveganjem pomanjkanja usmerjenosti. V tesni povezavi s tem, globalno učenje sledi pedagoškemu razumevanju učnih procesov, ki so samo-organizirani ter individualni in katere spodbudijo učne situacije v nekomu lastnem okolju, a niso z njim določene (Scheunpflug 2008, str. 1). Delo z globalnimi vprašanji na monda.eu bi naj torej spodbujalo razumevanje, kritično refleksijo globalnega razvoja in različne zmožnosti presojanja kot tudi prispevanja k neodvisnemu in kreativnemu odpiranju alternativnih možnosti interpretacije, komunikacije in akcije. (Strategy Group Global Learning, 2009, str. 9f)

Metoda

Vse vaje so osnovane na predstavljenemu pristopu h globalnemu učenju in sledijo konsistentni strukturi:

• Organizirane kot samo-učni proces, vključujoč nekatere predloge za začetek diskusij in izmenjav z ostalimi uporabniki, na primer forum
• "Ogrevanje" preko izhodiščnih raziskovalnih vprašanj glede na tematiko
• Interaktivne začetne vaje, ki uporabniku omogočajo izkusiti pomembnost tematik za njihovo vsakdanje življenje
• Pristopanje k tematikam z različnih perspektiv preko metodološko raznolikega učenega učnega procesa
• Uporaba bistvenih primerov z namenom povečanja razumljivosti kompleksnih vprašanj za uporabnike
• Iskanje alternativnih ali osebnih priložnosti za ukrepanje
• Zaključna vprašanja
• Poraba časa na modul: približno 4 ure

Nekatere metode, uporabljene pri vajah, so simulacijske igre (tako imenovane resne igre), iskanje sledi, raziskave, vodene faze refleksije, videi, glasba, vprašanja za začetek diskusij na forumu in še številne male popestritve pridobivanja znanja.