Migracije

Omrežja, komunikacija in transnacionalizem

V 19. stoletju so boljše možnosti in načini potovanj spodbudili globalne migracije. Nove informacijske in komunikacijske tehnologije tudi danes še naprej poenostavljajo migracije, predvsem pa širijo življenjske prostore in socialna razmerja preko državnih meja. Današnje oblike migracij, življenja in izmenjav imajo pogosto predpono »trans«, s čimer je poudarjeno to značilno širjenje preko meja: transnacionalizem, transmigracije in transmigranti.

Transmigranti se počutijo domače v tako imenovanem »transnacionalnem prostoru«, torej prostoru, ki se sega preko državnih meja.

Še vedno razmišljamo preveč omejeno, kot da bi živeli v zabojniku. Vsakemu lahko tako pripišemo zabojnik nacionalne države, s katerim se lahko identificira. Lahko sem Poljak ali Belgijec. Po teoriji razmišljanja v okviru zabojnika je treba izbrati, kar je mnogim ljudem popolnoma logično. Ti so se rodili v določeni državi, redko zapustili svoje okolje in so tako ostali v svojih zabojnikih. Vendar so tudi mnogi, ki preklapljajo med zabojniki ali pa so vsaj nekoliko zabrisali meje samega zabojnika. S pojavom transmigracij klasifikacija ni tako preprosta, saj ni mogoče enostavno opredeliti posameznega zabojnika.

Kot je bilo že omenjeno, živi 200 milijonov ljudi v državah, ki niso njihove rojstne države. Vsaj dvakrat toliko pa naj bi jih živelo v državah, ki niso rojstne države njihovih staršev. Ti niso všteti v teh 200 milijonov migrantov.

Poleg tega ni vključene niti pol milijarde ljudi, ki se preseljujejo znotraj države. S spremembo stalnega bivališča in družbenega prostora se trenutno srečuje več kot milijarda ljudi. Število je mnogo večje od tistega, s katerim Združeni narodi označujejo mednarodne migrante.

Preberite si spodnjo zgodbo mehiške migrantke v ZDA, ki jo je napisal nemški sociolog Ludger Pries.