Migracije
Ta modul razkriva, kaj so migracije in nam omogoča sledenje lastni migracijski preteklosti.
Migracije kot del človekove zgodovine
Kljub razširjenim trgovinskim mrežam, naseljevanju, delovnim migracijam in begu zaradi vojn so se migracije vse do 15. stoletja le redko širile na druge celine. Z »odkritjem« Amerike pa se je začelo globalno širjenje Evrope. Za to so bile potrebne tehnološke in organizacijske novosti, poleg tega pa tudi trajno širjenje intelektualnega obzorja. Šele v tem trenutku lahko govorimo o obsežnih migracijah na globalni ravni.
Začela so se masivna migracijska gibanja tako prostovoljna kot tudi neprostovoljna. V naslednjih 300 letih so si kolonialne velesile Španija, Portugalska, Velika Britanija in Francija prilastile dele Amerike, Afrike in Azije, kar je močno vplivalo na svetovno prebivalstvo.
Naloga
Poglejte si različna stoletja in kateri narodi so se v tem času preseljevali. Ta prikaz je samo hiter pregled in ne predstavlja vseh migracij.
16. stoletje – začetek 19. stoletja
| Kdaj? | Kdo? | Kje? | Razlaga |
|---|---|---|---|
| 1500 – 1800 | Španci/Portugalci | Južna Amerika | Misijonarji, trgovci, upravljavci plantaž, obrtniki, kmetje ter kaznjenci, ki so morali opravljati prisilno delo, so bili na poti v novi svet. Skupno je celino zapustilo približno 8-9 milijonov Evropejcev. |
| 1500 – 1800 | Afriški sužnji | Južna Amerika, Karibsko otočje, južna Severna Amerika | Približno 11 milijonov afriških sužnjev, večinoma iz Zahodne Afrike, je bilo prisilno prepeljanih v obe Ameriki. |
| 1640 – 1880 | Evropejci, predvsem Angleži in Irci | Severna Amerika | Ljudje niso zapuščali Evrope zgolj prostovoljno. Od leta 1640 je na primer Anglija poslala v Virginijo in Maryland (danes v ZDA) 50.000 kaznjencev, ki so morali tam opravljati fizično delo. V tem času je Evropo zapustilo približno 15 milijonov ljudi. |
19. stoletje
Med letoma 1815 in 1930 je celino zapustilo vedno več Evropejcev. Zgodbe prvih migrantov so navdušile ljudi, da se podajo na pot proti Združenim državam, Južni Ameriki ali Avstraliji. Zaradi tehnološkega napredka so potovanja postajala vse lažja, čezmorske migracije pa so tako postale udobne in niso več zahtevale dolgo časa. V tem obdobju je celino zapustilo približno 60 milijonov Evropejcev.
| Kdo? | Kje? | Razlaga |
|---|---|---|
| Evropejci | Avstralija | Prvotno so približno polovico vseh priseljencev v Avstraliji predstavljali kaznjenci, ki se jih je Anglija hotela znebiti. Ukvarjali so se pretežno z rejo ovc. Obseg migracij se je dodatno povečal z odkritjem zlata v Avstraliji, ki je privabilo mnoge priseljence iz Azije in Evrope. |
| Evropejci, Kitajci, Japonci, Korejci | Sibirija | Šele z izgradnjo transsibirske železnice je Sibirija postala zares dostopna za kmetijstvo in industrijo. Za gradnjo železnice so bili potrebni številni delavci, dodatno pa sta mnoge migrante privabila tudi pridobivanje mineralnih virov in kmetijstvo. |
| NE-Kitajci | Mandžurija | V Mandžurijo se je izselilo približno 25 milijonov Kitajcev. Delovna sila je bila iskana v rudnikih, pri gradnji železnice in v kmetijstvu. Tukaj se je naselilo tudi mnogo Japoncev. Tako je na primer želela japonska vlada nadzirati lastno rast prebivalstva in zagotoviti nove vire hrane. |
| ZDA | Evropa | V primerjavi s prejšnjimi stoletji so se migracije v 19. stoletju spremenile. Migracijski tokovi niso bili več enosmerne poti. Mnogi izseljenci so se po nekaj letih vrnili v svoje države. |
| Južni Kitajci | Tajska, Filipini, Indokina, Avstralija | Kot številni Indijci in Evropejci so se tudi mnogi Kitajci, zlasti iz južnega dela, selili v druge države, kjer so delali v kmetijstvu, rudarstvu ali pri gradnji železnic. Delno v azijske države, mnogi pa tudi v Avstralijo. |
| Indijci | Južna Afrika, Mavricij, Karibsko otočje | Zlata in diamantna mrzlica v Južni Afriki in Zambiji sta zahtevali številne delavce, ki so bili Afričani sami. Ustvarjene so bile obsežne plantaže (sladkornega trsa), ki so potrebovale delavce. To so bili pretežno Indijci. Ker je bilo v britanskih kolonijah strogo določeno, da ne sme biti več sužnjev, so njihovo vlogo prevzeli slabo plačani Indijci. |
| Evropejci | Avstralija, Nova Zelandija, Brazilija, Argentina, Urugvaj, Čile | Proti koncu 19. stoletja so se migracije vse bolj usmerjale v druge države, ki so postajale zanimive zlasti zaradi kmetijstva, pa tudi zaradi raziskovanja novih surovin. Z modernizacijo kmetijstva, lažjo dostopnostjo dragocenih produktov iz rudarstva in s sodelovanjem v svetovni trgovini je lahko na primer Argentina postala največja globalna izvoznica. To je privabilo velik naval migracij v Argentino, še zlasti iz Italije. |
| Indijci | Burma, Šri Lanka, Malezija | Med letoma 1846 in 1932 je Indijo zapustilo 28 milijonov Indijcev. Nekateri so odšli v britanske kolonije, kjer so opravljali pogodbeno delo na plantažah. Mnogo več pa jih je odšlo v druge azijske države, ki so ravno posodobile svoje kmetijstvo. |
20. stoletje
Med letoma 1815 in 1930 je celino zapustilo vedno več Evropejcev. Zgodbe prvih migrantov so navdušile ljudi, da se podajo na pot proti Združenim državam, Južni Ameriki ali Avstraliji. Zaradi tehnološkega napredka so potovanja postajala vse lažja, čezmorske migracije pa so tako postale udobne in niso več zahtevale dolgo časa. V tem obdobju je celino zapustilo približno 60 milijonov Evropejcev.
| Kdo? | Kje? | Razlaga |
|---|---|---|
| Prebivalci francoskih kolonij | Francija | V vseh stoletjih širitve Evrope je bila ta le redko tarča medcelinskega priseljevanja. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so počasi začele naraščati migracije v izobraževalne namene iz kolonialnih držav, kar se nadaljuje še danes.Takrat so se prvi migranti podali na pot proti evropski celini iz Afrike, Azije in obeh Amerik. |
| Zahodni Afričani, Kitajci, Indijci | Evropa | Za prvo svetovno vojno so bili potrebni vojaki. Francija jih je pridobila iz svojih kolonij, zlasti može iz Zahodne Afrike, Britanija pa iz Indije in s Kitajske. |
| Evropejci | Evropa | Prva svetovna vojna je sprožila obsežna begunska in migracijska gibanja znotraj Evrope. Ljudje so na primer bežali z bojišč v Vzhodni Evropi proti zahodu. Narodi so celo uporabili gibanja beguncev za boj proti manjšinam, da so bile te enako razporejene. Prva svetovna vojna je okrepila nacionalizem in rasizem. V obdobju med vojnama so bila prisotna številna preseljevanja - ljudje so se vrnili na domove ali pa so se preselili zaradi novih meja v Evropi. |
| Prebivalci (nekdanjih) kolonij | Evropa | Od časa druge svetovne vojne naprej se je vse več prebivalcev kolonij preseljevalo v Evropo. Tako se je počasi začela dekolonizacija. Preseljevanja številnih zagovornikov gibanj za neodvisnost na Zahodu (ter tudi Mahatma Gandhi) so dodatno spodbujala dekolonizacijo. |
| Alžirci | Francija | Med letoma 1945 in 1960 so proces dekolonizacije v nekaterih državah spremljali krvavi boji. Številni begunci so se sami zatekli v kolonialne države, na primer iz Alžirije. |
- Kaj je bila glavna gonilna sila migracijskih gibanj med 15. in 19. stoletjem?
- Kateri so bili dejavniki migracij po 20. stoletju?
- Zaradi česa so postale migracije lažje?
- Kaj opazite v obdobjih 1500-1800, 1800-1900 in 1900-1960 glede na obseg migracij? Katere države so bile najbolj priljubljene za priseljevanje in kateri narodi so se pretežno preseljevali?