Migracije

ZDA

Mednarodna meja med Združenimi državami in Mehiko je dolga 3144 km in sodi med najpogosteje prečkane meje na svetu. Leta 2006 so našteli približno 250 milijonov zakonitih prečkanj. Ocenjeno število nezakonitih priseljencev iz Mehike, Gvatemale, Salvadorja, Hondurasa, Nikaragve in Ekvadorja pa znaša 350.000.

Gre predvsem za mlajše moške iz Srednje Amerike, ki množično oblegajo strehe tovornih vlakov in tako potujejo na tisoče kilometrov, da bi prispeli do meje med Mehiko in ZDA. Da bi Združene države omejile nezakonito priseljevanje, so na meji z Mehiko začele graditi zid, ki naj bi bil dolg 1125 km, in mejo zavarovale s približno 6.000 stražarji.

Nekdanji mehiški predsednik Felipe Calderon je širjenje ograd in zidov na meji primerjal z Berlinskim zidom, gradnjo pa so obsodile tudi številne organizacije za človekove pravice, kot je na primer Amnesty International. Po ocenah med poskusom nezakonitega prečkanja meje vsako leto umre 250500 ljudi. Samo leta 2010 je umrlo 253 ljudi, ki so želeli prepotovati Sonorsko puščavo v južni Arizoni.

Oglejte si serijo fotografij na nemškem televizijskem kanalu n-tv, ki prikazujejo podobe z meje med ZDA in Mehiko. Naj spregovorijo fotografije.

EU – Afrika

Od ustanovitve EU se meje med državami članicami EU postopoma rušijo. Hkrati Evropska unija vse bolj krepi svoje zunanje meje. To je pripeljalo do fraze »trdnjava Evropa«.

V Evropi so sredozemske države na očeh javnosti. V Španiji, Italiji ali Grčiji se v medijih vedno znova pojavljajo podobe priseljencev in beguncev, zlasti iz Afrike, ki se želijo vkrcati na prenatrpane lesene čolne in tako priti do Evrope. Ljudje pogosto čakajo mesece ali celo leta, da bi se prebili iz Maroka in drugih afriških sredozemskih držav. Po ocenah maroškega zunanjega ministrstva iz Rabata je v Maroku približno 20.000 ljudi iz držav podsaharske Afrike, ki bi radi prišli do Španije.

Da države, kot so Španija, Italija in Grčija, ne bi ostale »same« na zunanjih mejah EU, je bila ustanovljena Evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije, na kratko Frontex. Gre za skupno agencijo Evropske unije s sedežem v Varšavi, ki naj bi ščitila zunanje meje EU pred nezakonitimi priseljenci.

Oglejte si prikaz najpogostejših poti nezakonitih priseljencev, ki ga je pripravila agencija Frontex. Pri tem pa upoštevajte, da so glavne poti priseljencev še vedno na voljo tudi po zraku. Številni migranti potujejo s turističnim vizumom, ko pa ta poteče, ostanejo v državi »nezakonito«.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate, kako je agencija Frontex leta 2009 varovala Sredozemlje: http://clandestinenglish.files.wordpress.com/2009/05/keyseaoperationfrontex.jpg

Številne organizacije za človekove pravice kritizirajo delovanje agencije Frontex v povezavi z vojaško obrambo proti beguncem na območju Sredozemlja. Begunci, ki jih prejmejo na morju, imajo pravico, da zaprosijo za azil. Zato jih ne bi smeli potiskati nazaj, saj se morda doma soočajo s preganjanjem ali trpinčenjem. Po podatkih organizacije Pro Asylum je v 20 letih do leta 2008 življenje izgubilo približno 8100 ljudi, ki so potovali do zunanjih meja EU, samo leta 2007 jih je umrlo približno 2000.

Leta 2009 so begunci iz Senegala takole opisali, kako jih je na čolnu ustavila policija: »Preostali so nam le še trije dnevi plovbe, ko nas je ustavil policijski čoln. Niso nam dali niti vode. Grozili so nam, da bodo uničili naš čoln, če se v trenutku ne obrnemo nazaj. Umirali smo od žeje in nekaj trupel smo imeli že na čolnu, a nam ni preostalo drugega, kot da se vrnemo v Senegal.«