Podnebne spremembe

Ta tematika se ukvarja z vzroki, simptomi ter posledicami teh na naravo in ljudi

Vaja 1

Zadnja ledena doba se je začela pred 2,6 milijona let in traja še danes. Ledene dobe se delijo na hladna in toplejša obdobja in trenutno smo v medledenem obdobju. Povprečna temperatura je 15 stopinj Celzija. Temperatura na Zemlji se je med letoma 1906 in 2005 dvignila za 0,74 stopinje Celzija in je tako visoka kot kadar koli v zadnjih tisoč letih. Vendar zviševanje temperatur ni povsod enako; celine se na primer ogrevajo hitreje kot oceani, ogrevanje pa najmočneje vpliva na polarna območja.

»Količina izpustov CO2, ki jih povzroča človek, se je v zadnjih petdesetih letih početverila. Deset najtoplejših let v tem obdobju se je zvrstilo v zadnjih 15 letih.« Schwarzenbach, René/ Müller, Lars/ Rentsch, Christian/ Lanz, Klaus [ur.] (2011): Mensch Klima! Wer bestimmt das Klima? Baden (CH): Lars Müller Publishers

Znanstveniki pri vesoljski agenciji NASA so pred kratkim pokazali, da se je dvig temperature zraka blizu tal v zadnjih petnajstih letih zaustavil. Raziskovalci tega rezultata niso predvideli in ga ne morejo jasno razložiti. Možni vzroki zanj so ogrevanje oceanov, suha stratosfera, željna vlage, plini, ki vsebujejo žveplo, in zlivanje hladne vode v Tihi ocean (La Niña). Toda vplivov sončnega sevanja, delcev, ki se sproščajo v zrak z industrijo, ogrevanjem in avtomobilskimi izpuhi, ter oceanov, vulkanov in tal na oblake in kroženje vode še vedno ne razumemo dobro. O možnih vzrokih se zato lahko le ugiba, negotovost podnebnih napovedi pa je velika. Zanimivo bo videti, kako bo ta premor v segrevanju obravnavan v petem ocenjevalnem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah 2013 oz. 2014.

Kljub temu je jasno, da se je koncentracija toplogrednih plinov v ozračju z industrializacijo zvišala. Toplogrednih plinov je približno trideset in naravni učinek tople grede se povečuje zaradi toplogrednih plinov, ki jih v ozračje izpušča človek. V zadnjih 160 letih se je koncentracija CO2 v ozračju zvišala za 40 %, koncentracija metana pa se je več kot podvojila. Toda kateri toplogredni plini igrajo pomembno vlogo v razpravi o podnebju?

Naloga

Poskusite umestiti različne pline na tortni graf.

Ogljikov dioksid (CO2)
Pravilni odgovor: 77 %
Metan (CH4)
Pravilni odgovor: 14 %
Didušikov oksid (smejalni plin, N2O)
Pravilni odgovor: 8 %
Fluorirani plini
Pravilni odgovor: 1 %

Zanimivo je tudi, da so različni plini različno učinkoviti pri zadrževanju toplotne energije. Metan denimo povzroča globalno segrevanje z dvajsetkrat večjo intenzivnostjo, didušikov oksid pa s približno tristokrat večjo intenzivnostjo kot CO2. Poleg tega različni plini ostanejo v ozračju različno dolgo. Točno kako dolgo?

Poskusite povezati različne življenjske dobe z ustreznimi plini:

Ogljikov dioksid (CO2)
Pravilni odgovor: do 200 let
Metan (CH4)
Pravilni odgovor: 12 let
Didušikov oksid (smejalni plin, N2O)
Pravilni odgovor: 114 let
Fluorirani plini
Pravilni odgovor: mnogo stoletij

Zdaj je treba še pojasniti, pri katerih dejavnostih se sproščajo toplogredni plini, ki jih proizvaja človek. Umestite vire izpustov na tortni graf. Ko bodo vsi izrazi na pravem mestu, se bo prikazal delež izpustov posamezne dejavnosti.

Prevoz
Pravilni odgovor: 13%
Gradbeništvo
Pravilni odgovor: 8%
Kmetijstvo
Pravilni odgovor: 11%
Gozdni požari
Pravilni odgovor: 3%
Krčenje gozda
Pravilni odgovor: 5%
Šotni požari
Pravilni odgovor: 3%
Odpadki
Pravilni odgovor: 4%
Energetski sektor
Pravilni odgovor: 35%
Industrija
Pravilni odgovor: 18%

Opomba

Šota je organska usedlina, ki jo najdemo v močvirjih in je v suhem stanju vnetljiva. Šotni požari so zato podzemni požari. Običajno nastanejo tam, kjer se nivo podtalnice umetno zniža in ni dežja ali gozdnih požarov. Nevarnost za nastanek šotnih požarov zvišujejo visoke temperature, nizka vlažnost in veter.

Viri:

www.ipcc.ch
www.spiegel.de
www.unep.org
www.epa.gov
www.wikipedia.org
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim/Ruhr: Verl. an der Ruhr
Dow, Kirstin/ Downing, Thomas E. (2007): Weltatlas des Klimawandels. Karten und Fakten zur globalen Erwärmung. Hamburg: Europäische Verlagsanstalt