Podnebne spremembe
Ta tematika se ukvarja z vzroki, simptomi ter posledicami teh na naravo in ljudi
Učinki podnebnih sprememb I
»Naša največja težava je, da si ne moremo več predstavljati vsega tistega, kar počnemo.« Anders, Gunther; filozof
Najprej je treba povedati, da se podnebje na zunanje vplive vedno odzove z določenim časovnim zamikom. Klimatologi ocenjujejo, da odzivi podnebnega sistema na naše ravnanje ne bodo popolnoma vidni do leta 2050. Posledice podnebnih sprememb delujejo vzajemno, tvorijo globalno mrežo in jih je mogoče občutiti po vsem svetu. Lokalni izpad pridelka lahko denimo povzroči globalne spremembe cen, kvalitete in razpoložljivosti.
V naslednji nalogi skušajte ugotoviti, o katerih oblikah podnebnih sprememb govori posamezni opis. Pri tem boste izvedeli več tudi o posledicah, ki jih imajo te oblike.
V svetovnem merilu se umikam in tanjšam. Na severni polobli sem se od leta 1960 skrčil za 10 %. Poleg toplotnega raztezanja vode sem tudi delni razlog za to, da se je morska gladina v 20. stoletju dvignila za 10–20 cm. Zaradi mene je Antarktika temnejša in se zato še hitreje segreva. Moje umikanje ogroža obstoj severnih medvedov, saj so pri lovu odvisni od mene. Na dolgi rok lahko moj umik ogrozi številna porečja, ki jih še vedno napajam.
Pravilni odgovor: zmanjševanje količine snega in ledu
V daljšem časovnem obdobje se ne pojavljamo pogosteje, temveč intenzivneje. Zaradi globalnega segrevanja je v ozračju več vodne pare, poleg tega pa se več vodne pare prenese iz oceanov na celine, zato se vse bolj pojavljamo na celinskih območjih. Naša pogostnost se močno razlikuje glede na območje: v tropih in v visokih geografskih širinah se pojavljamo pogosto, na subtropskih območjih pa redko. Različno pogosto se primerimo tudi med poletnimi in zimskimi meseci. Poleti smo v Evropi manjše, pozimi pa se pojavljamo le v južni Evropi. Poleg rečne regulacije, jezov, namakalnih sistemov in sprememb v rabi tal v povodjih smo delno odgovorne za poplave. Glede na to tako kot orkani in dvig morske gladine ogrožamo pomembne spomenike, arheološka najdišča in druge fizične ostanke zgodovine in kulturne dediščine. Poplave tudi povečajo tveganje za okužbe z boleznimi, ki se prenašajo z vodo.
Pravilni odgovor: intenzivne padavine in poplave, ki jim sledijo
Odgovorna sem za dve tretjini vse škode, ki jo povzročijo naravne katastrofe, moj učinek pa je še posebej uničujoč na podeželskih območjih. Če pridem nad Atlantik, me imenujejo drugače, kot če se pojavim nad Indijskim ali Tihimi oceanom, in celo moji predhodniki imajo različna imena glede na svojo moč. Leta 2011 sem udarila pogosteje kot kdajkoli prej, odkar so se leta 1850 začele meritve, in sicer 34-krat. Osupljivo je, da so moje najmočnejše oblike v zadnjih desetletjih postale pogostejše, zato me lahko razumete kot dokaz človeškega vpliva, saj so naravna nihanja od desetletja do desetletja zelo velika. Gotovo je, da je moja pogostnost tesno povezana z višanjem temperature morske gladine, ki je prav tako povezana tako z naravnimi kot z antropogenimi vzroki.
Pravilni odgovor: krepitev tropskih ciklonov
Po eni strani name vpliva kroženje Zalivskega toka, po drugi strani pa globalno segrevanje. Ker sem zelo razširjena, se moje vrednosti spreminjajo glede na lokacijo; če postanem npr. višja na severni polobli, ne izkazujem večjih sprememb na južni polobli. Klimatski modeli so to zanimivost že razložili. Na južni polobli je namreč manj kopna, poleg tega pa se tam mešam vertikalno. Spodbujam širjenje bolezni in parazitov. Leta 1990 je denimo zaradi epidemije poginilo več tisoč delfinov, koralni grebeni pa vse bolj bledijo, ker jih zapuščajo alge.
Pravilni odgovor: (skrajna) temperatura
Zaradi oceanskih tokov se ne obnašam povsod enako. Satelitska merjenja so pokazala, da sem se v zadnjih letih enakomerno dvigovala za 2,7 mm na leto. Lahko bi postala največji problem za človeštvo, saj ogrožam celotne otoke in obalna območja, zaradi česar bi lahko milijoni ljudi postali ekološki begunci. Ne glede na to živi 40 % svetovnega prebivalstva manj kot 100 km od obale. Če bi se stalili vsi gorski ledeniki, bi se dvignila za približno 0,5 m. Na kratki rok niham glede na veter ali plimovanje, na dolgi rok pa name vpliva tudi globalno segrevanje, npr. s taljenjem ledenega ščita na Arktiki in Grenlandiji, pa tudi s taljenjem gorskih ledenikov. Poleg tega se lahko spreminjam tudi zaradi dvigovanja in spuščanja zemeljske skorje.
Pravilni odgovor: dvig morske gladine
S pomočjo kemične aktivnosti ogljikovega dioksida v vodi spreminjam oceane. Ti služijo kot shramba ogljikovega dioksida. Hranijo petdesetkrat več CO2 kot ozračje, toda več kot je ogljikovega dioksida v ozračju, bolj se ravnovesje tega naravnega sistema kroženja ruši. Kot posledica prispe več CO2 v zgornje plasti oceana in na koncu v njegove globine. Povzroča me CO2 v svetovnih oceanih, ki se raztaplja in znižuje pH vode. Vrednost pH pada že od začetka industrializacije. To učinkovanje na kemijsko ravnovesje v oceanih vpliva tudi na tamkajšnje življenje in ekosisteme. Tako denimo vplivam na tvorbo apnenca pri različnih skupinah planktona, školjkah, polžih in koralah, pa tudi na njihovo rast in razmnoževanje.
Pravilni odgovor: zakisanost in segrevanje oceanov
Površinska voda zaradi nas izhlapeva hitreje. To pomeni predvsem, da se povpraševanje po vodi povečuje. Poleg tega se zaradi nas hitreje talijo sneg in ledeniki. Tako povečujemo pomanjkanje vode na nekaterih območjih in zvišujemo nevarnost suše in gozdnih požarov. Pomanjkanje vode, slaba kakovost vode, primanjkljaj vode za odstranjevanje odplak, odlaganje odpadkov, pa tudi dezertifikacija vplivajo na proizvodnjo hrane in obenem na širjenje bolezni. V skrajnih primerih tudi spremenimo življenjski prostor številnih sesalcev, dvoživk, ptic in rastlinskih vrst in tako uničujemo ekosistem.
Pravilni odgovor: poletne suše
Viri:
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim/Ruhr: Verl. an der Ruhr
Wegner, Jochen (2013): Die Zeit.Wochenzeitung für Politik Wirtschaft Wissen und Kultur. Nr.24. Hamburg: EIT Verlag Gerd Bucerius GmbH & Co
Latif, Mojib (2007): Bringen wir das Klima aus dem Takt? Hintergründe und Prognosen. Frankfurt/M.: Fischer Taschenbuch
Dow, Kirstin/ Downing, Thomas E. (2007): Weltatlas des Klimawandels. Karten und Fakten zur globalen Erwärmung. Hamburg: Europäische Verlagsanstalt