Enakost med spoli

ENAKOST SPOLOV V POLITIKI

Zahvaljujoč feminističnemu gibanju so pravice žensk pritegnile tudi mednarodno pozornost. Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), znana tudi kot Ženska pogodba, je prvi vidnejši in doslej najpomembnejši dokument, ki zagotavlja pravice žensk. Pomembna so tudi Pekinška izhodišča za ukrepanje. Ta dva dokumenta postavljata mednarodne okvire za uresničevanje pravic žensk. Sledili jima bodo tudi drugi dokumenti mednarodnega in regionalnega značaja.

Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW)

CEDAW je sprejela Generalna skupščina ZN leta 1979. V njej so bili spolni stereotipi prvič opredeljeni za nevarnost in oviro popolni uresničitvi človekovih pravic. V tem smislu je najpomembnejši 5. člen: "Države pogodbenice bodo ukrenile vse primerno: a) za spremembo družbenih in kulturnih vzorcev vedenja moških in žensk, da bi odpravili predsodke ter običaje in vsako drugo prakso, ki temelji na pojmovanju manjvrednosti ali večvrednosti enega ali drugega spola ali na tradicionalni vlogi moških oziroma žensk ..."

Iz te izjave je razvidno, da so spolni stereotipi ključna ovira za enakost spolov.

Organ, ki skrbi za zagotavljanje pravic, opredeljenih v konvenciji, je Odbor za odpravo diskriminacije žensk. Sestavlja ga 23 strokovnjakinj in strokovnjakov, ki jih izvolijo države pogodbenice in se odločajo neodvisno od držav, katerih državljani so. Vloga odbora je spremljanje napredka pri izpolnjevanju konvencije (17. člen) na podlagi poročil držav pogodbenic. Države pogodbenice so zavezane predložiti odboru v obravnavo poročila o zakonodajnih, sodnih, upravnih oz. drugih ukrepih, ki so jih sprejele za izpolnjevanje določil konvencije. Poročila morajo predložiti najmanj vsaka štiri leta oz. vedno, ko odbor to zahteva (18. člen).

Pekinška izhodišča za ukrepanje

Dokument podrobneje orisuje sklepe četrte svetovne konference ZN o ženskah v Pekingu leta 1995: "Cilj izhodišč za ukrepanje je krepitev vloge vseh žensk. Za krepitev vloge žensk je nujno doseči popolno uresničitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh žensk. Ob upoštevanju pomena nacionalnih in regionalnih posebnosti ter različnih zgodovinskih, kulturnih in verskih ozadij so države zavezane k temu, da ne glede na svoje politične, ekonomske in kulturne sisteme spodbujajo in varujejo vse človekove pravice in temeljne svoboščine." (2. poglavje, 9. odstavek)

Izhodišča za ukrepanje vključujejo 12 strateških ciljev in ukrepov: ženske in revščina, izobraževanje in usposabljanje žensk, ženske in zdravje, nasilje nad ženskami, ženske in oboroženi konflikti, ženske in gospodarstvo, ženske na položajih in v procesih odločanja, institucionalni mehanizem za napredek žensk, človekove pravice žensk, ženske in mediji, ženske in okolje, deklice.

Zagotavljanje enakosti spolov je še posebej pomembno v sklopu strategije EU: