Podnebne spremembe
Ta tematika se ukvarja z vzroki, simptomi ter posledicami teh na naravo in ljudi
Naravni dejavniki
Podnebje se je spreminjalo že dolgo pred razvojem človeka, saj nanj lahko vplivajo naravni dejavniki.
Kakšne učinke imajo včasih naravni vzroki za podnebne spremembe, boste izvedeli pri naslednji nalogi:
Aktivnost te zvezde niha. Sproščajo se različne količine energije in to lahko vpliva na podnebje na Zemlji.
S tem, ko vpliva na plimovanje, vpliva na velike oceanske tokove, ki nadalje vplivajo na podnebje glede na to, ali so topli ali hladni.
Podobno kot pri vulkanskih izbruhih se v ozračje dvignejo delci, ki lahko povzročijo podnebne spremembe.
V ciklusu, dolgem 100.000 let, se njena oblika spremeni s skoraj okrogle v eliptično. Ta dejavnik vpliva na povprečno letno temperaturo.
Plini in pepel se dvignejo visoko v ozračje, kar lahko prepreči ali okrepi oddajanje toplotne energije in tako povzroči segrevanje ali ohlajanje Zemlje.
Dolgoročne spremembe povprečnega vremena ne zadevajo samo ozračja, temveč tudi zemeljski plašč, oceane in ostalo vodovje, sneg in led, biosfero in nazadnje tudi sončni sistem. Spremembe, ki jih povzroča tektonika plošč, in nihanja v količini sončnega sevanja zaradi sprememb v zemeljski orbiti v dolgih časovnih obdobjih so v razmerju do podnebnih sprememb v 20. stoletju drugotnega pomena. Spremembe podnebja, ki so posledica vulkanskih izbruhov, trajajo le nekaj let; dobro znana sta denimo izbruha vulkanov El Cichon (leta 1984 v Mehiki) in Pinatubo (na Filipinih leta 1991). Sončeva dejavnost se spremeni približno vsakih enajst let, število Sončevih peg se zmanjša ali poveča, s tem pa se ustrezno poveča ali zmanjša količina oddane energije in zviša ali zniža temperatura, vendar le za desetinke stopinje. Na podnebni sistem vplivajo tudi kroženje ogljika in vode, rastlinstvo in kroženje vode v oceanih. Proučevanje naravnih vzrokov je zato zelo zapleteno, še dodatno pa ga otežuje preplet različnih dejavnikov. Če se na primer zmanjša količina sončnih žarkov, se morski led na Arktiki in Antarktiki širi, s čimer se odbija še več sončne svetlobe in ozračje se ohlaja. Hladni oceani absorbirajo več CO2 iz ozračja, s čimer zmanjšujejo učinek tople grede in tako tudi pripomorejo k ohlajanju. Segrevanje ima obraten učinek na te procese.
Viri:
Woodward, John (2008): Klimawandel. Ursachen, Auswirkungen, Perspektiven. Hildesheim: Gerstenberg Verlag
www.wikipedia.org
www.ans.geesthacht.de
blogs.ethz.ch
bildungsserver.hamburg.de
Verjetnost, da padavine tvorijo sneg in led na obeh polih, je večja, če je tam kopno. Sneg in led laže nastaneta na kopenskih masah, ker te odbijajo več sončnega sevanja kot voda. Tudi sneg in led odbijata več sončnega sevanja, kar povzroči ohlajanje in tvorbo ledu. Drugačna postavitev plošč zemeljske skorje bo zato vplivala na podnebje.