Kritično razmišljanje

Kaj je kritično razmišljanje?

»Znak izobraženega uma je zmožnost posedovati neko misel, ne da bi jo sprejeli.« Aristotel

Ko ljudi povprašamo, kaj je kritično razmišljanje, ga ti pogosto povezujejo z nečim negativnim, nečim, kar kaže na napake, na primer ko nas šef kritizira. Vendar pa to ni edini pomen besede kritičen. Negativni način razmišljanja pri kritičnem razmišljanju je pravzaprav prej ovira kot pa pogoj za dobre rezultate, saj lahko onemogoči nepristransko presojo, ki pa je temelj kritičnega razmišljanja.

Kritično razmišljanje, ali tudi kritična analiza, je skupek zavestnih dejanj in spretnosti, ki jih lahko uporabljamo pri presojanju resnice ali manipulacij v informacijah, ki jih prejmemo ali sami posredujemo drugim. Pri tem gre lahko za kakršne koli informacije – besedilne, zvočne ali vizualne. Kritično razmišljanje zasledimo na Zahodu v času antične Grčije v okviru dobro znane Sokratove metode in na Vzhodu v času antične Indije v okviru budistične literature.

Temelji na aktivni, premišljeni obravnavi informacij (npr. mnenj ali načinov razmišljanja, celo lastnih) in aktivnem vrednotenju teh, na postavljanju vprašanj ter na upoštevanju več različnih stališč, možnega vpliva lastnih stereotipov, prevzetih domnev in predsodkov ter tudi možnih interesov.

Če hočemo to ustrezno početi, moramo sistematično nadzorovati svoje misli in ne smemo imeti informacij za samoumevne le na podlagi njihove zunanjosti, ampak jih moramo analizirati, da ugotovimo, ali so točne, jasne, ustrezne oziroma logične. Tako je treba vse informacije, iz katerih sklepamo, analizirati, jih preveriti z različnih stališč in jih postaviti v konkretni kontekst.

Seveda pa se kritičnega razmišljanja ne moremo priučiti čez noč. Ni dovolj samo poznavanje njegovih pravil; spretnost kritičnega razmišljanja je treba izpiliti in jo redno uporabljati. In ne samo to – najprej se moramo znebiti starih slabih navad nekritičnega razmišljanja. Šele nato bomo lahko postali pravi kritični misleci.

Kot je dejal Einstein v misli na začetku modula, ne smemo nikoli nehati spraševati. Kaj lahko vprašamo?

• Kakšni so nameni in cilji informacij? Zakaj tako mislim jaz in zakaj drugi?
• Katere besede so uporabljene?
• Kaj je vir informacij? Kako je informacija pridobljena? Iz katerega vira?
• Kateri argumenti so uporabljeni? Ali vsebuje katero od manipulacijskih tehnik?
• Ali so prisotni predsodki oziroma stereotipi?
• Kakšen bi lahko bil izid informacij? Kdo je ciljna publika informacij?
• Ali informacija vsebuje tudi druga stališča? Kakšno je stališče tistih, povezanih z informacijo?