Kritično razmišljanje

Logične zmote, ki se sklicujejo na predsodke

Predsodki so nelogični pogledi, ki temeljijo na čustvih, nevednosti in strahu pred neznanim. Ne dopuščajo nam, da bi razumsko in razločno dojemali stvari. Poznamo dve osnovni vrsti predsodkov: prva skuša napasti določeno osebo neposredno, pri drugi pa gre za, metaforično rečeno, zastrupljanje vodnjaka.

Prva vrsta – ad hominem in njegove podvrste – skuša nasprotovati argumentu tako, da kaže na resnične ali izmišljene pomanjkljivosti določene osebe. Namen tega je, da odvrača pozornost od samega problema in jo preusmerja k razpravljanju o dobrih oziroma slabih značilnostih nasprotnika.

Primer:

»Thomas ne bi smel imeti besede pri organizaciji športne vzgoje. Vedno je bil debel.«

Razlaga: Dejstvo, da je bil Thomas v preteklosti debel, ni nikakor povezano z njegovo zmožnostjo načrtovanja šolskih dejavnosti.

Druga vrsta, »zastrupljanje vodnjaka«, skuša oskruniti argument tako, da ga pripiše določeni nepriljubljeni skupini. Najbolj znani primer je reductio ad Hitlerum, povezan z nacisti in nacizmom.

Primer:

»Vegetarijanci so čudaški. Veste, da je bil tudi Hitler vegetarijanec?«

Razlaga: Enak pristop je mogoče uporabiti za navezavo na katero koli negativno gibanje, skupino, skupnost ali osebo. Temelji na logični zmoti, da je vse, kar so podpirali nacisti (komunisti, maoisti itd.), samodejno slabo. Deluje pa tudi v obratni smeri: če je bil nekdo proti nacistom/komunistom itd., je bilo samoumevno, da je dober človek.

Vir