Civilna družba

Sodelovanje javnosti

Sodelovanje državljanov ima pomembno vlogo pri razvijanju močnega sistema lokalne samouprave, saj predstavlja osrednji način za ozaveščanje pomembnosti lokalnih struktur in sredstev za razumevanje skrbi in želja skupnosti. Razvojne spodbude so lahko učinkovitejše, če udeleženci čutijo pripadnost projektu, ki jo razvijejo prek neposrednega sodelovanja. Čeprav je lahko spodbujanje državljanov k sodelovanju pri procesu odločanja težko, zapleteno, zamudno in včasih celo nemogoče, kažejo rezultati soglasnih odločitev pogosto na večjo pravno upravičenost in širšo sprejetost kot rezultati odločitev, sprejetih s strani neodvisnih izvoljenih uradnikov.

Številna dejstva govorijo v prid prizadevanju za spodbujanje državljanov k udeležbi in sodelovanju. Sodelovanje je v osnovi bistveno za delovanje demokracije in dobro upravljanje, saj omogoča boljši pretok informacij, večjo odgovornost in dolžno postopanje, poleg tega pa daje besedo tistim, ki jih javna politika najbolj prizadene. Povratna informacija s strani državljanov tudi omogoča lažje prepoznavanje potreb in prednostnih nalog skupnosti ter učinkovitejšo razdelitev sredstev za njihovo obravnavo. Če so sredstva skromna, lahko prispevki in angažiranost nevladnih organizacij, zasebnih podjetij in običajnih državljanov na določenih področjih ali dejavnostih ublažijo pritiske na lokalne oblasti. Poleg tega prinašajo postopki, ki spodbujajo stalno sodelovanje med odločanjem izvoljenih in soglasnim odločanjem, zakonitejše odločitve, saj so vključeni tudi državljani.

Primer sodelovanja javnosti na lokalni ravni

Pomembnost vključenosti državljanov lahko razložimo na preprostem primeru gradnje igrišča za otroke v mestni okolici. Tovrstna mesta za igranje pogosto uničujejo vandali, ki prihajajo ob večerih, ali pa kar otroci sami med igro. Tako ostajajo igrišča uničena in popolnoma poškodovana, starši pa običajno poiščejo za otroke primernejši prostor za igranje. Skrb za urejenost igrišč je dolžnost lokalne uprave, vendar so lahko popravila zelo dolgotrajna, pogosto pa se zgodi, da so igrišča kmalu ponovno uničena.

Poznamo primere, ko so se zanje zavzeli bližnji stanovalci. Ponekod so samo opozorili na zadevo in zahtevali od lokalne uprave, da pospeši proces popravil, drugi so celo ponudili svoje prostovoljno delo in lastna sredstva, ali pa je skupina staršev z materialom, ki ga je priskrbelo mesto, ob pomoči otrok in drugih krajanov popravila in uredila igrišče. V takih primerih je tudi poznejši odnos do igrišča drugačen, saj je ljudem toliko bolj v interesu, da zaščitijo igrišče in preprečijo kakršno koli uničevanje.

Podobno velja tudi za druga javna okolja; kjer so vključeni državljani (v procesu odločanja, načrtovanja ali celo prostovoljnega dela), je njihov odnos do tega okolja precej intenzivnejši, poleg njegove uporabe pa si prizadevajo tudi za zaščito pred kakršno koli škodo.

Lestev državljanske participacije z osmimi prečkami (oziroma ravnmi), ki jo je razvila Sherry Arnstein, je poenostavljena in se lahko od države do države razlikuje. Njen namen pa je ponazoriti bistvo, ki so ga mnogi zgrešili, in sicer, da obstajajo različne stopnje državljanske participacije (sodelovanja).

Spodnji prečki na lestvi predstavljata manipulacijo in terapijo ter prikazujeta stopnji »neparticipacije«, ki so si ju nekateri izmislili, da nadomestita pravo participacijo. Njun pravi namen ni zagotavljati ljudem sodelovanje pri načrtovanju ali izvajanju programov, ampak zagotavljati nosilcem moči, da »izobražujejo« oziroma »zdravijo« udeležence.

Naslednje prečke predstavljajo stopnje »navidezne participacije«, ki omogočajo zapostavljenim, da slišijo in tudi sami dobijo besedo: informiranje in posvetovanje. Ko ponudijo nosilci moči državljanom popolno sodelovanje, imajo slednji možnost, da slišijo in so slišani. V teh okoliščinah pa jim primanjkuje moči, da se zavarujejo, da bodo vplivneži upoštevali njihova mnenja.

Ko je sodelovanje omejeno na te ravni, ni na voljo nikakršno nadaljnje ukrepanje, nikakršna »moč« in tako tudi nobeno zagotovilo za spremembe danega položaja. Stopnja sprave omogoča zapostavljenim posvetovanje, a pridrži pravico do odločanja nosilcem moči. Po lestvi navzgor pridemo do stopenj državljanske moči, ki predstavljajo vse večji vpliv odločanja. Državljani lahko vstopijo v partnerstvo, kjer nastopijo pogajanja in sklepanja kompromisov z običajnimi nosilci oblasti.

Na najvišjih prečkah na lestvi sta delegirana moč in državljanski nadzor, ki dovoljujeta zapostavljenim državljanom, da zasedejo večino mest za odločanje ali v celoti prevzamejo vodenje.