Okolje

Ta tematika se osredotoča na ekološka vprašanja, na vlogo človeštva in na to, kaj lahko mi storimo za trajnostno prihodnost našega planeta

Prehrana

Približno 25 % povprečnega okoljskega odtisa Evrope nastane na področju prehrane. V kmetijstvu se vse pogosteje uporabljajo umetna gnojila in pesticidi, kmetijstvo pa postaja vse bolj energetsko intenzivno. Proizvodnja hrane, zlasti mesa, zahteva ogromne površine zemlje. Obdelovalna zemlja v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki se ne prodaja le za proizvodnjo hrane, temveč tudi za proizvodnjo biomase in industrijskih surovin. Ta pojav prilaščanja zemlje na primer povzroča, da paradižnike in beluše za uporabo v mednarodnih hotelskih verigah pridelujejo na intenzivno namakanih poljih v Etiopiji, prav tako koruzo in oljne palme za proizvodnjo biogoriva v Evropi, medtem ko je velik del lokalnega prebivalstva podhranjen in mora država hrano celo uvažati.

V industrijsko razvitih državah poje oseba v povprečju 80 kg mesa na leto, v državah v razvoju pa 32 kg. To neravnovesje, torej veliko večjo potrošnjo in nižjo stopnjo proizvodnje, povzročajo tako kulturni kot verski dejavniki. Posledica naraščajoče potrošnje mesa je, da se ena tretjina globalnega pridelka žit porabi kot krma za rejne živali. To je nenavaden podatek, glede na to, da se bo svetovno prebivalstvo po ocenah še povečalo, s tem pa tudi potreba po hrani. Vendar pa zaradi naraščajoče proizvodnje mesa okolje trpi. Vse več deževnih gozdov se poseka za potrebe živinoreje, mesna industrija porabi ogromne količine vode, monokulturni nasadi pa poleg tega negativno vplivajo na Zemljo in biotsko raznovrstnost.