»Pri podnebnih spremembah je najbolj nepravično to, da najhuje prizadenejo tiste, ki jih niso povzročili, katerih otoški svetovi in lovišča tonejo v morje, medtem ko mi izdelujemo snežne topove in se pritožujemo nad trdo snežno podlago na smučiščih. To je kolateralna škoda našega načina življenja, ki je nočemo priznati.« Pohl, Christian; raziskovalec trajnostnosti, ETH Zürich in Akademija znanosti
Posledice poletnih suš, skrajnih temperatur, močnega deževja, ki mu sledijo poplave, zmanjševanja količine snega in ledu, zakisanosti in segrevanja oceanov, krepitve tropskih ciklonov in dviga morske gladine najmočneje občutijo v državah v razvoju, čeprav same k podnebnim spremembam prispevajo sorazmerno malo. Ta neenakost med tistimi, ki globalno segrevanje vse bolj pospešujejo, in tistimi, ki posledice podnebnih sprememb najbolj občutijo, je globalna krivica, ki se še povečuje.
Katere trditve se navezujejo na industrijsko razvite države in katere na države v razvoju?
Primanjkuje jim denarnih sredstev za izgradnjo protipoplavne zaščite.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Stroški, potrebni za prilagoditev na dvig morske gladine, bi lahko v številnih med temi državami znašali 5–10 % bruto domačega proizvoda.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Na njih odpade 80 % svetovne rabe energije, ki se večinoma proizvaja s fosilnimi gorivi, pri katerih izgorevanju se sprošča CO2.
Pravilni odgovor: Industrijsko razvite države
V njih se odvija večji del letnega poseka gozda.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Delna preobrazba tropskega deževnega gozda v savano zaradi manjše količine dežja.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
V njih živi manj kot 20 % svetovnega prebivalstva, vendar so povzročile več kot polovico izpustov CO2 v 20. stoletju.
Pravilni odgovor: Industrijsko razvite države
Povprečna letna poraba mesa, ki znaša več kot 100 kg na osebo, zahteva množično rejo živali, pri kateri nastajajo ogromne količine metana.
Pravilni odgovor: Industrijsko razvite države
Zaradi dviga morske gladine je ogroženih 60 milijonov ljudi. Dvigovanje gladine povzroča ogromne težave pri oskrbi z vodo zaradi višanja koncentracije soli v podtalnici in izgube življenjskega prostora.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Posledice podnebnih sprememb v teh državah vse pogosteje dobivajo dimenzije, ki ogrožajo življenja.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Kmetijsko proizvodnjo, od katere živi 75 % najrevnejših ljudi, močneje ogroža nevarnost suše, močnih padavin in erozije tal. Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je ogroženih 11 % območij v teh državah.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
V povprečju ima vsak drugi prebivalec avtomobil.
Pravilni odgovor: Industrijsko razvite države
Na voljo je malo državne pomoči in skoraj nič zavarovalnih polic za primere naravnih nesreč.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Velika poraba vode.
Pravilni odgovor: Industrijsko razvite države
Tisti, ki utrpijo škodo zaradi podnebnih sprememb, npr. zaradi poplav, tornadov ali izpada pridelka, lahko računajo na državno pomoč, ki jim bo omogočila preživetje.
Pravilni odgovor: Industrijsko razvite države
Lakota je hujša, saj se možnosti za kmetijsko proizvodnjo slabšajo zaradi podnebnih sprememb v tropskih in subtropskih območjih.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Tveganje, da te bo prizadela naravna nesreča, je približno stokrat višje.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Na voljo je veliko sistemov zgodnjega obveščanja in odzivanja.
Pravilni odgovor: Industrijsko razvite države
Proizvodnja do dvajsetkrat več izpustov toplogrednih plinov, kot jih planet lahko prenese na dolgi rok, in sicer z ogrevanjem, razsvetljavo, prometom in proizvajanjem dobrin.
Pravilni odgovor: Industrijsko razvite države
Zaradi slabšega zdravstva je nevarnost epidemije driske in kolere v času poplav višja.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Kljub začetnim znakom so učinki globalnega segrevanja še vedno sorazmerno neopazni.
Pravilni odgovor: Industrijsko razvite države
Na voljo je malo oskrbovalnih ustanov in sistemov zgodnjega obveščanja o naravnih nesrečah.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Daljša pridelovalna obdobja in višje temperature bi bili lahko koristni za kmetijstvo
Pravilni odgovor: Industrijsko razvite države
Trpijo za vse hujšim pomanjkanjem vode, saj ni dovolj denarja za tehnologijo in infrastrukturo, ki sta potrebni za učinkovito gospodarjenje z vodo.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Večja odvisnost od uvoza hrane in izgube pri izvozu, ki vplivajo na proračun posamezne države.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
Približno ena sedmina svetovnega prebivalstva proizvede le 3 % skupnih globalnih izpustov CO2.
Pravilni odgovor: Države v razvoju
V teh državah se dogodi 2/3 smrti zaradi vremenskih nesreč.
Knoke, Irene (2009): Die Armen tragen der Reichen Last. Auswirkungen des Klimawandels auf die Entwicklungsländer. Siegburg: Südwind e.V.
Omphalius, Ruth/ Azakli, Monika (2008): Klimawandel. Würzburg: Arena Verlag GmbH
Kiegel, Heidrun (2012): Globales Lernen „Klima & Klimawandel“. Kempen: BVK Buch Verlag Kempen GmbH
Immel, Karl-Albrecht/ Tränkle, Klaus (2011): Aktenzeichen Armut. Globalisierung in Texten und Grafiken. Wuppertal: Peter Hammer Verlag
Deutsche Gesellschaft für die Vereinten Nationen e.V. (2009): Den Klimawandel bekämpfen: Menschliche Solidarität in einer geteilten Welt. Eine Zusammenfassung des Berichts der Vereinten Nationen über die menschliche Entwicklung 2007/2008 für junge Leute.
