Civilna družba

Pojav sindikatov po industrijski revoluciji

Delavski sindikati so se začeli oblikovati sredi 19. stoletja kot odziv na družbeni in gospodarski vpliv industrijske revolucije. Pravno imajo status predstavnika delavcev različnih industrij. Dejavnosti sindikatov danes zajemajo kolektivna pogajanja glede plač, nadomestil in delovnih pogojev delavcev ter zastopanja članov v sporih z vodstvom glede kršitev pogodbenih določb. Sindikati kot posebna družbeno določena organizacijska oblika se istovetijo z razrednim bojem oziroma si prizadevajo, da bi ga odpravili. Večji sindikati sodelujejo tudi pri dejavnostih lobiranja in v predvolilnih kampanjah na državni in zvezni ravni. Organizirana delovna sila sodeluje v številnih strategijah za omejitev programa globalizacije in za oblikovanje predpisov o delu v mednarodnem okviru, pri tem pa se odziva na proces globalizacije, ne glede na trenutni vpliv povezovanja trgov na število sindikatov ali na delavce same.

Viri:

http://en.wikipedia.org/wiki/Labor_unions_in_the_United_States

Današnji primer Burme

Obstoječa Mednarodna organizacija dela (MOD) je razvila program za spodbujanje in podporo novih pravic glede svobode združevanja, ki vključuje kampanjo za ozaveščanje z izobraževanjem in nasveti, namenjeno delavcem, vladnim uradnikom in delodajalcem. Po 50 letih brutalnega zatiranja pravic delavcev se je preteklo leto v Burmi (Mjanmaru) rodilo novo sindikalno gibanje. V okviru zakonodaje Organizacije dela je danes registriranih več kot 670 delovnih organizacij, večinoma manjših sindikatov na ravni podjetij, pretežno iz kmetijskega, proizvodnega in prometnega sektorja, ki imajo skupno včlanjenih skoraj 200.000 delavcev. Glede na zgodovino zatiranja in nenehno sovražnost s strani številnih delodajalcev, je to izjemen dosežek, ki odraža trdno odločenost delavcev, da se poslužujejo svojih novih pravic (do združevanja, organiziranja in pogajanja). Številni med njimi so mladi tovarniški delavci, ki bi naredili vse, da izboljšajo višino plače in delovne pogoje. Tako postajajo vse bolj zafrustrirani in jezni. Nevarnosti pridejo na dan šele v primerih, kot je bil zaplet pri lesnem podjetju Taw Tin, ko je delodajalec zavrnil upoštevanje dogovorov glede vrnitve na delo, kar je posledično privedlo do odziva delavcev in odvzema prostosti mladim voditeljem delavske organizacije. Kljub potrebi po nujni okrepitvi pravne zaščite delavcev in uvedbi dobronamerne zahteve za sledenje kolektivnih pogajanj, se je vlada očitno odločila, da spremeni zakonodajo. S tem učinkovito podpira trenutni položaj, ki bo najverjetneje povzročil konfliktne odnose med delavci in delodajalci po vzoru, kot smo mu priča v drugih državah, na primer v Kambodži.

Viri:

http://column.global-labour-university.org/2013/09/the-new-union-movement-in-myanmar.html