Človekove pravice

Ta tematika govori o človekovih pravicah, o tem, kaj so, kako so povezane z nami in kako jih varovati.

Drugačne človekove pravice?

Ko govorimo o človekovih pravicah, se pogosto srečamo s tako imenovanimi tremi generacijami človekovih pravic. Tako jih imenujemo, ker predstavljajo časovno zaporedje, kako so bile uvedene skozi čas. Njihov pojav je do določene mere mogoče povezati z zgodovinskimi dogodki – pravice delavcev seveda niso mogle nastati pred pojavom delavcev.

Seveda pa je treba poudariti, da izraz »generacija« ne pomeni, da je katera od teh že zaključena. Nasprotno, nove generacije temeljijo na prejšnjih, ki so še vedno veljavne.

Tretja generacija – solidarnost Druga generacija – enakost Prva generacija – svoboščine
Druga polovica 20. stoletja: z izjemo Afriške listine človekovih pravic in pravic ljudstev te pravice niso bile vključene v noben zavezujoč dokument o človekovih pravicah, saj so pogosto razumljene kot morebitno žaljive do nacionalnih držav. 19. stoletje: odziv na vsesplošno revščino, vse večjo neenakost (obdobje razhajanj) v času industrializacije in posledično potrebo po pravicah delavcev Izvira iz 18. stoletja.
Kolektivne pravice Ekonomske, socialne in kulturne pravice Državljanske in politične pravice
To so tiste človekove pravice, ki presegajo državljanske in socialne pravice ter temeljijo na solidarnosti. Največ pozornosti namenjajo kolektivnim pravicam družbe ali posameznikov, na primer manjšin. Ta generacija pravic predstavlja odziv na razmere, ki so nastale zaradi industrijske revolucije – vsesplošna revščina in vse večja neenakost. Pravice zagotavljajo posameznikom zaščito s strani države; nanje vplivajo tudi nekatere druge strani (npr. zasebni sektor), ki obvezujejo vlade, da sprejmejo ukrepe za izboljšanje splošne socialne situacije celotne družbe. Te pravice so bile zasnovane, da bi zaščitile posameznika pred vmešavanjem države v njegovo življenje ter tako opredelile razmerje med oblastjo in državljani.