Človekove pravice

Mednarodni mehanizmi za zaščito

V splošnem so na voljo tri vrste mehanizmov zaščite, od katerih jih je le nekaj, ki so neposredno dostopni državljanom:

• 

  Vir

  pritožbe

  Kdor koli na mestu Balli Marzecove bi se lahko obrnil na nevladno organizacijo, ki pomaga poiskati pravno pomoč, najpogosteje kot javno dobro, in omogoča posameznikom, da se pritožijo ali tožijo druge pri višjih organih. Svojo zgodbo bi lahko ponudil tudi lobistični organizaciji, ki bi jo uporabila pri svojih kampanjah, s katerimi poziva vlado, naj se drži svoji zavez.

  Na nacionalni ravni se lahko posameznik pritoži pri pisarni varuha človekovih pravic – javnega zagovornika pravic, ki je samostojni organ za varstvo pravic v postopkih pred organi javne uprave in drugimi javnimi organi, če so dejavnosti, odločanje ali nedejavnost teh organov neskladni s pravnim redom. V primerih, ki jih določa pravo, lahko javni zagovornik pravic sodeluje pri pozivanju oseb v javnih organih k odgovornosti, če so te osebe kršile temeljno pravico ali svobodo fizične in pravne osebe. Vsi javni organi moči morajo zagotoviti javnim zagovornikom pravic potrebno sodelovanje.

  Če nacionalna raven ne zadostuje, ima vsak posameznik možnost, da se obrne na mednarodno pomoč. Čeprav je lahko odločitev na mednarodni ravni pravno nezavezujoča, ima vendarle določeno težo in lahko pripomore k rešitvi primera. Zavedati pa se je treba, da se lahko posameznik pritožiti le v primerih, ki so vsebovani v dokumentih, h katerim je njegova država zavezana. Slovaška je sprejela vse potrebne dokumente. Njihov seznam lahko najdete v seznamu literature, prav tako pa tudi primere organov, na katere se lahko obrnete s svojo pritožbo, vključno z Odborom ZN za človekove pravice ali Odborom za odpravo rasne diskriminacije.

  Več informacij

  Odbor ZN za človekove pravice
  Odbor za odpravo rasne diskriminacije
  Javni zagovornik pravic

• sodni primeri

  Mehanizmi za varstvo človekovih pravic, h katerim so zavezane nacionalne države, na drugi ravni so mednarodna sodišča. Do teh lahko dostopamo šele, ko je naš primer že ustrezno obravnavalo sodišče na nacionalni ravni, na katerega se moramo vedno najprej obrniti, če želimo terjati svoje pravice. Članom Sveta Evrope je na voljo splošno sodno telo, ki obravnava kršitve človekovih pravic, tj. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v Franciji.

  To je eden od organov Sveta Evrope (ne Evropske unije), ki se ukvarja s primeri, povezanimi s človekovimi pravicami, ki jih predložijo posamezniki, skupine posameznikov, nevladne organizacije ali države, v razmerju do nacionalne države. Njegovo delovanje temelji na Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Njegove sodbe so pravno zavezujoče za vse države, ki so ratificirale omenjeno Konvencijo, torej za 47 držav članic Sveta Evrope, vključno z Rusijo, s kavkaškimi državami in z Ukrajino (ne pa tudi Belorusijo).

  postopki poročanja

  Pravica do poštenega sojenja: Salduz proti Turčiji (27. november 2008)

  Vlagatelj se je pritožil, ker mu je bil onemogočen dostop do zagovornika v času pridržanja in ker ni bil obveščen o končnih ugotovitvah generalnega državnega tožilca na kasacijskem sodišču. Sodišče je ugotovilo kršitev 6. člena (pravice do poštenega sojenja), pri čemer je poudarilo, da mora biti dostop do zagovornika osumljencu omogočen od prvega policijskega zaslišanja naprej, da bo zagotavljanje pravice do poštenega sojenja še naprej v zadostni meri »praktično in učinkovito«.

  Svoboda izražanja: Sunday Times proti Združenemu kraljestvu (št. 1) (26. april 1979)

  Primer se je nanašal na sodno prepoved, ki je bila vročena časopisu Sunday Times in je prepovedovala objavo članka o nerešenih odškodninskih pravdah, sproženih s strani staršev, katerih otroci so se rodili z resnimi okvarami, potem ko so matere v nosečnosti jemale zdravilo talidomid. Sodišče je ugotovilo kršitev 10. člena (svobode izražanja), kar je prva sodba, povezana s svobodo izražanja in širjenja informacij prek medijev.

  Viri:

  http://human-rights-convention.org/the-main-judgments/

  Kdor se želi pritožiti, mora slediti navodilom na spletni strani Sveta Evrope, v razdelku »Applicants«. Tukaj lahko najdete navodila v jezikih vseh držav članic. Na voljo so vam tudi nevladne organizacije in druge organizacije ali ustanove, ki vam lahko pomagajo pri pravilni vložitvi pritožbe. Seveda pa je najpomembneje, da najprej poskusite poiskati pravico na sodiščih na nacionalni ravni.

  Poleg sodišča v Strasbourgu lahko določene primere obravnava tudi Meddržavno sodišče v Haagu na Nizozemskem. To je bilo ustanovljeno posebej za obravnavo primerov, povezanih z zločini proti človeštvu, vojnimi zločini in genocidom. Na tem sodišču je na primer potekalo sojenje nekdanjemu predsedniku Jugoslavije, Slobodanu Miloševiću, zaradi genocida kosovskih Albancev.

  Več informacij

  Europen Court of Human Rights
  International Court of Justice

• postopki poročanja

  Običajno sta na voljo dve vrsti poročil: uradna poročila, ki jih izvedejo države same in ki niso nujno zadostno kritična ali resnična, ter »vzporedna« poročila, ki jih opravijo predstavniki civilne družbe, različne nevladne organizacije, skupine za razmislek ali civilna združenja.

  Med konkretnimi instrumenti, ki zahtevajo redno poročanje, so na primer Odbor za otrokove pravice, ki temelji na Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, ali Odbor za odpravo diskriminacije žensk, ki temelji na Konvenciji ZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, in drugi. Ko so poročila oddana, lahko ustrezni organi sprejmejo primerne ukrepe.