Globalizacija

Trenutno je na svetu več kot 7 milijard ljudi. Od tega jih kakih 60 odstotkov živi v Aziji. Na zemljevidu izstopata Indija in Kitajska, saj sta ti državi najbolj poseljeni. Število prebivalcev neke države ni odvisno samo od njene površine. Sudan, denimo, je največja afriška država, a ima manj prebivalcev kot Egipt ali Južna Afrika. Glede na napovedi bo prebivalstvo v naslednjih letih še naraščalo, 97 od 100 novorojenih pa bo rojenih v državah v razvoju.

Zemljevid prikazuje deleže izpustov ogljikovega dioksida, ki je glavni vzrok za učinek tople grede in s tem za globalno segrevanje. Za največ izpustov poskrbijo Severna Amerika, Evropa, Japonska in Kitajska. Izpust CO2 na Kitajskem je v zadnjih letih močno narasel. Država danes prispeva največji delež izpustov na svetu.

Gozdovi sveta se krčijo. Zemljevid prikazuje območja, na katerih posekajo sorazmerno največ gozdov. Večina jih je v Južni Ameriki, še posebej v Braziliji, ki ima največjo gozdnato površino na svetu. Veliko dreves posekajo tudi v jugovzhodni Aziji. V Indoneziji je resna težava krčenje tropskih pragozdov. Gozdnate površine so ogrožene tudi na afriški celini.

Zemljevid razkriva, kje letno od podhranjenosti umre največ ljudi. Za lakoto in podhranjenostjo trpi skoraj milijarda svetovnega prebivalstva. Od tega jih 90 odstotkov živi v Afriki in Aziji, še posebej v podsaharski Afriki in Indiji. Lačen je vsak peti Afričan in vsak deseti Azijec. Podhranjenost je glavni vzrok za umrljivost dojenčkov in za bolezni. Po drugi strani je v razvitem svetu vse več debelosti, ki prav tako povzroča številne bolezni.

Zemljevid prikazuje globalne deleže bogastva v obliki bruto domačega proizvoda (BDP), tj. vrednosti vsega blaga in storitev v enem letu v gospodarstvu neke države. Čeprav imata Evropa in Severna Amerika manj kot 16 odstotkov svetovnega prebivalstva, ustvarita več kot polovico globalnega BDP. Za primerjavo, Azija ustvari 30 odstotkov BDP, čeprav ima več kot 60 odstotkov prebivalstva. Afriške države beležijo najmanjši delež blaginje, samo 2,6 odstotka. Siva ekonomija, medsosedska pomoč, skrb za otroke in ostarele ter samooskrba, tj. blago in storitve za lastno porabo, v BDP niso všteti. Rast BDP je prednostna naloga, še posebej v kmetijskih predelih Afrike, Azije in Latinske Amerike.

Fosilna goriva so zemeljski plin, premog, nafta, jedrska energija in les. Zemljevid razkriva, da je poraba goriv precej večja na severni polobli, še posebej v Severni Ameriki, v Evropi in na Japonskem, kot v državah južne poloble. Največjo porabo na prebivalca beleži Luksemburg, najnižjo Bangladeš.