Okolje

Med najbolj onesnažene kraje so bili leta 2007 uvrščeni Sumgait (Azerbajdžan), Linfen in Tianjing (Kitajska), Sukinda in Vapi (Indija), La Oroya (Peru), Dzeržinsk in Norilsk (Rusija), pa tudi Černobil (Ukrajina) in Kabwe (Zambija). Vzrok za takšen status teh krajev so predvsem težke kovine in kemični odpadki iz industrijske proizvodnje in rudarstva, pa tudi prašni delci in izpusti, ki jih proizvaja promet, in radioaktivnost.

Država, ki potrebuje največ zemlje za proizvodnjo virov in odlaganje odpadkov na prebivalca, so Združeni arabski emirati, kjer je potrebnih 10,7 globalnih hektarjev (gha) na prebivalca. V svetovnem merilu znaša okoljski odtis 2,7 gha na osebo, vendar so odtisi industrijsko razvitih držav štirikrat večji od odtisov držav v razvoju. Na Kitajskem znaša okoljski odtis 2,2 gha, v ZDA 8 gha in v Angoli 1 gha.

Če bi vsi imeli enake potrošniške navade kot ljudje v industrijsko razvitih državah, bi potrebovali šest planetov.

Za proizvodnjo vpojnega papirja se na svetu vsak dan poseka 270.000 dreves. Skoraj polovica vseh dreves, posekanih za namene industrije, se porabi za proizvodnjo papirja, ki večinoma pristane na evropskih, ameriških in kitajskih trgih. Samo v Nemčiji se porabi trikrat več papirja kot na celotni afriški celini.

Po svetu se uniči približno 25 hektarjev gozda na minuto, kar ustreza površini približno 35 nogometnih igrišč. Večino teh gozdov posekajo, da bi naredili prostor za kmetijsko uporabno zemljo.

Poraba vode v svetovnem merilu se je od leta 1950 potrojila. Približno 70 % porabljene vode se porabi v kmetijstvu. Vse več obdelovalne zemlje je treba umetno namakati, deloma zaradi nižjih količin padavin na številnih območjih. Približno 2,8 milijarde ljudi na svetu se sooča z resnimi problemi, povezanimi z vodo. Če ne bo prišlo do korenitih sprememb pri rabi vode, se bo to število v prihodnjih letih občutno povečalo.

Pri ribolovu z velikimi flotami se v povprečju odvrže nazaj v morje 40 % ulova. Pri lovu na nekatere morske živali je stranski ulov še večji. Pri ulovu enega kilograma kozic lahko stranski ulov znaša tudi do 20 kg.

Ena živalska ali rastlinska vrsta izumre približno vsakih 15 minut. Čeprav je izumiranje vrst tudi naraven pojav, njegovo hitrost močno povečujejo človekove dejavnosti, predvsem krčenje gozda, onesnaževanje okolja, intenzivno kmetijstvo in čezmeren ribolov.

Za skodelico čaja je potrebnih 140 litrov vode (za sajenje, nabiranje, predelavo, prevoz in pripravo). Voda, ki se porabi za izdelavo določenega izdelka, se imenuje "virtualna voda".

V času od eksplozije vrtalne ploščadi 20. aprila 2010 do zaprtja vrtine 87 dni pozneje je v morje izteklo približno 780 milijonov litrov nafte. Si težko predstavljate takšno količino nafte? Če bi Empire State Building od pritličja do vrha napolnili z nafto, bi potrebovali trinajst teh nebotičnikov, da bi vsebovali takšno količino nafte.

Indeks srečnega planeta izračunamo tako, da povprečno pričakovano življenjsko dobo pomnožimo z občuteno blaginjo in zmnožek delimo z okoljskim odtisom. Indeks meri tako osebno bogastvo kot okoljske posledice različnih načinov življenja. Globalna primerjava vrednosti HPI kaže, da med osebnim zadovoljstvom in večanjem bogastva ni povezave. Življenje na Vanuatuju, majhni državi v južnem Pacifiku, je denimo "najboljše", vendar ne zato, ker so ljudje tam najsrečnejši in živijo najdlje, temveč zato, ker živijo razmeroma dolgo in zdravo, ne da bi pretirano uničevali zemljo.