Podnebne spremembe

Lokalni ukrepi za podnebno varnost

»Nepojmljivo je, da bi človeštvo ob vseh plemenitih dosežkih, ob svojem upanju in dobri volji, ostalo ravnodušno ob glasnih opozorilih skupnosti za zaščito podnebja … A najpomembnejše je, da smo brezpogojno pripravljeni spremeniti svoje početje in živeti skromno in realistično – zavoljo prihodnosti, ki ni naša, temveč smo si jo le izposodili od prihodnjih generacij.« Boodhoo, Yadowsun; uradni predstavnik Mauritiusa, Svetovna meteorološka organizacija (WMO)

S svojim načinom življenja in navadami porabimo veliko energije in s tem prispevamo h globalnemu segrevanju. Zato se moramo tudi sami ukvarjati s podnebnimi spremembami, razmisliti o načinih varčevanja z energijo in jih nato tudi uresničiti. Ko ljudje, lokalne skupnosti in mesta postanejo angažirani, se angažirajo v svoji neposredni okolici.

Eduardo Gold se je v reševanje podnebja vključil na zelo poseben način. Leta 2009 je s svojim projektom »100 idej, kako rešiti svet« zmagal na natečaju, ki ga je priredila Svetovna banka. Oglejte si posnetek in se seznanite s številnimi načini, kako to storiti:

Katere ukrepe za podnebno varnost poznate? Se vam zdijo razumni in učinkoviti? Upoštevajte predvsem področja, kot so bivanje, mobilnost, prehrana itd.

• Preverite, ali je občina ali mesto, kjer stanujete, članica oz. član letalskega zavezništva.
• Stopite v stik svojo skupnostjo ali pristojnim občinskim organom in povprašajte, kateri ukrepi za podnebno varnost se izvajajo na lokalni ravni.

Strokovnjaki se strinjajo, da se morajo globalni izpusti toplogrednih plinov do leta 2050 zmanjšati za vsaj 50 %, če ne želimo prekoračiti cilja mednarodne podnebne politike, da se segrevanje ozračja omeji na dve stopinji. To pomeni, da se povprečna globalna temperatura ne bi smela dvigniti za več kot 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo, vendar je že narasla za približno 0,8 stopinj Celzija. Če ta cilj ne bo dosežen, bo prišlo do tako imenovanih točk preskoka podnebnih sprememb. Znanstveniki so izračunali, da sme vsaka oseba izpustiti 6,8 kg CO2 na dan, če želimo preprečiti, da bi se podnebne spremembe še stopnjevale. V videu »Dober dan ima 100 točk – povedano preprosto« je teh 6,8 kg pretvorjenih v 100 točk, posnetek pa prikazuje, kakšen življenjski slog prenese naše podnebje.

Oglejte si posnetek:

Poleg tega se opozarja tudi na pomembno dejstvo, ki deluje kot kritika zadanega cilja dveh stopinj. Frank Drieschner, urednik nemškega časopisa "Die Zeit", v enem svojih člankov oriše veliko samoprevaro, povezano z omenjenim ciljem omejitve segrevanja na dve stopinji. Tudi če bi v celotnem industrijsko razvitem svetu nemudoma prišlo do dramatične okoljske preureditve – da bi se vsi prehranjevali vegansko, živeli v neogrevanih domovih, se vozili z okolju prijaznimi avtomobili in leteli z letali na biokerozin – in če bi države v razvoju in gospodarskem vzponu zgolj ohranile svojo naglo rast do leta 2020, ko bi se lahko priključile ekološki revoluciji, bi se Zemlja segrela za približno štiri stopinje. Dejstvo je, da je količina izpustov toplogrednih plinov, ki so jih v zadnjih dvajsetih letih prihranile industrijsko razvite države, enaka izpustom, ki jih države v razvoju in gospodarskem vzponu proizvedejo v enem letu. Ker hitra rast na Kitajskem in v Indiji ni bila upoštevana v poročilu IPCC, so bile vrednosti v izračunu cilja dveh stopinj že presežene. Kljub temu stroka vztraja pri tem cilju in podnebne politike še vedno nemoteno stremijo k njegovi uresničitvi.

»A morda služi ciljna vrednost dveh stopinj drugemu namenu. Vprašljivo je, ali se človeštvo zmore enotno odzvati na grožnjo, ki jo prinašajo podnebne spremembe. Če tega ne zmore, če nam je usojeno, da se soočimo s segrevanjem svojega planeta – in s tem na to obsodimo tudi prihodnje generacije – to ne pomeni, da moramo to dejstvo sprejeti. Ljudje so si vedno izmišljevali zgodbe, da bi resničnost naredili znosno in svoja dejanja prikazali kot plemenitejša, kot so v resnici. Cilj dveh stopinj je ena takšnih zgodb.«

Viri:

wiki.bildungsserver.de
www.zeit.de