Kritično razmišljanje

Ta tematika nam pokaže, kako misliti kritično, kako najti skrite kontekste in brati med vrsticami

Praktična naloga – manipulacijske tehnike

Preberite sporočilo za javnost z odzivom predsednika Vrhovnega sodišča Slovaške republike, Štefana Harabina, na rezultate raziskave javnega mnenja o verodostojnosti slovaškega sodstva. Nato preberite še druga dva članka, povezana s tem. Na koncu poskusite prepoznati uporabljene manipulacijske tehnike in odgovorite na spodnja vprašanja.

Article 1: Javnomnenjske raziskave o pravosodju na Slovaškem niso objektivne

Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovaške, Štefan Harabin, trdi, da javnomnenjske raziskave o pravosodju na Slovaškem niso objektivne. Dokaz za to naj bi bile raziskave agencij Polis in MKV, objavljene v razmaku dveh dni.

(1) "Po ugotovitvah ene agencije mi ne zaupa 58 odstotkov ljudi, zaključki druge pa pravijo, da je takšnih le 2.6 odstotkov ljudi. Temu ne moremo reči statistična napaka. To je jasen primer manipulacije in nezanesljivosti," pravi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovaške Štefan Harabin.

(2) Po njegovih besedah se prebivalci upravičeno pritožujejo nad nizko izvršljivostjo zakonodaje, saj s porastom tožb sodišča nimajo možnosti ukvarjati se z vsemi v želenem času. Zakonske spremembe, katere je spisala Lucia Žitňanská, so iz predsednikov sodišč naredile lutke, ki se ne morejo ukvarjati z nastalo situacijo, onemogočile so disciplinske senate, zmanjšale število sodnikov in na sploh sprožile veliko napačnih korakov.

(3) "Namesto reševanja težav nekateri politiki iščejo državnega sovražnika. Mogoče je napočil čas za opravljanje raziskave o moji lastni osebi, kot je to storil g. Lipšic za državni denar, je limit jasen - do 2,4 milijone kron. A ne nameravam delovati tako nemoralno," je zaključil Harabin.

VIA IURIS je danes objavil rezultate reprezentativne kvantitativne raziskave agencije FOCUS. Takšna vrsta raziskave do sedaj še ni bila nikoli naročena na Slovaškem. Nizko zaupanje v pravosodno vejo je dolgoročni problem Republike Slovaške.

Osnovne ugotovitve raziskave, povezane s Štefanom Harabinom:

  • Več kot polovica anketirancev (58%) izraža strinjanje z mnenjem, da predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovaške, Štefan Harabin, doprinaša k nezaupanju v slovaško pravosodje.
  • Nasprotno stališče, t.j. da Štefan Harabin doprinaša k zaupanju v pravosodje, so izrazili le 3% izprašanih.
  • Približno ena petina vprašancev (22%) se nagiba proti mnenju, da trenutni predsednik Vrhovnega sodišča nima nobenega vpliva na stopnjo zaupanja v sodstvo.
  • Skoraj ena petina anketiranih (17%) ne more odgovoriti na vprašanje.

VIA IURIS je že maja 2013 objavila delne rezultate raziskave o javni percepciji pravosodja, rezultati pa so pokazali, da več kot dve tretjini (69%) vprašanih ne zaupa slovaškim sodiščem. V očeh javnosti nezaupanje sodiščem znatno pretehta zaupanje v pravosodje.

Article 2: Kateri politik je najbolj škandalozen?

Najbolj zaupanja vreden politik na Slovaškem je še vedno voditelj stranke Smer-SD in premier Robert Fico. Ti podatki izhajajo iz javnomnenjske raziskave, ki jo je opravila agencija MKV med 2. in 8. julijem na vzorcu 1077 anketirancev.

Anketiranci so odgovarjali še na vprašanje: "Kateri politiki povzročajo resne težave in najbolj kvarijo politično kulturo?" Ponovno je lahko vsak anketiranec prosto navedel tri imena.

Na tej lestvici je zmagovalec Richard Sulík (24.9%), sledi mu Robert Fico (22.5%), tretje mesto pa zaseda premier Mikuláš Dzurinda (18.9%).

Med najvišjih deset so se uvrstili še nekdanji vodja stranke SNS Ján Slota (18.6%), Ivan Gašparovič (12.9), Igor Matovič (12.4), Ján Figeľ (10.3), Béla Bugár (8.5), Pavol Hrušovský (8.3) in Róbert Kaliňák (6.9).

Naslednjih deset mest najbolj škodljivih politikov za politično kulturo zasedajo Ivan Mikloš (6.7), Pavol Frešo (4.7), Dušan Čaplovič (4.6), nekdanji minister za delo Ľudovít Kaník (4.2), vodja ĽS-HZDS Vladimír Mečiar (3.7), Pavol Paška (3.6), Daniel Lipšic (3.3), častni predsednik KDH Ján Čarnogurský (3.2), Peter Kažimír (2.8) in predsednik Vrhovnega sodišča Štefan Harabin (2.6).

Odstavek (1) vsebuje:
Pravilni odgovor: zavajanje
Odstavek (2) vsebuje:
Pravilni odgovor: zavajajoče dejanje (»prekajeni slanik«)
Odstavek (3) vsebuje:
Pravilni odgovor: kazanje s prstom na nekaj prav tako slabega