Kritično razmišljanje

Kako naj beremo časopis

Neodvisna kategorija virov so mediji. V splošnem so resni mediji bolj verodostojni kot tabloidi, ki pogosto prinašajo senzacije in napihujejo realnost.

Pomembno je razlikovati med [dfn]poročanjem[/dfn] in [dfn]publicističnimi zvrstmi[/dfn]. Medtem ko je poročanje nezaznamovano, kratko, točno in zagotavlja informacije o resničnih in/ali nepoznanih dogodkih, vsebujejo publicistične zvrsti medsebojne povezave, sklepe in ocene ter argumente. Novice, ki poročajo, morajo biti objektivne, v publicističnih zvrsteh pa lahko razberemo tudi mnenje novinarjev. Bralec ima možnost, da se odloči, ali se bo poistovetil z oglaševalskim učinkom.

Čeprav naj bi bile novice nezaznamovane, pogosto v njih zaznamo subjektivno noto. Novinarji lahko to naredijo z različnimi triki. Včasih navajajo dva strokovnjaka, ki imata podobno mnenje, ne predstavijo pa mnenja nasprotne strani. S tem zavestno (ali podzavestno) vsiljujejo določena mnenja kot dejstva in tako predstavljajo le delno informacijo.

Če novinar uporablja določena dejstva brez navajanja virov, bi moral kritični bralec na to opozoriti. To ne pomeni nujno, da si je novinar izmislil dejstva, vendar ima bralec pravico, da informacijo preveri.

Pristranskost v novinarskih člankih je mogoče zaslediti na primer v uporabi neustrezne izbire besed, saj naj bi bil uporabljen le nevtralni jezik. Ekspresivne besede torej niso zaželene, saj izražajo čustva in lahko vplivajo na celotni prizvok članka in s tem tudi informacije, ki jo posreduje. Bralec lahko razkrije subjektivnost novinarja tako, da se osredotoči na rabo pridevnikov in prislovov, ki jih ta uporablja.

Primer: