Enakost med spoli
Ta tematika pojasnjuje, kaj pomeni enakost med spoli in kako so spolne vloge projicirane v našo družbeno realnost
Prvi val feminizma
Prvi val sredi 19. stoletja je sledil državljanskim gibanjem v Evropi in abolicijskemu gibanju v Ameriki (gibanju za odpravo suženjstva). Glavne zahteve so bile volilna pravica za ženske, pravica do enakega plačila, izobraževanja in dela, zaščita materinstva itd.
Med prvim valom feminističnega gibanja so bile najvidnejše zagovornice enakosti med ženskami in moškimi naslednje ženske: Emmeline Pankhurst in njuni hčeri, Emily Wilding Davison in druge v Veliki Britaniji, Susan B. Anthony, Elizabeth Cady Stanton Alice Paul v ZDA, Louise Otto-Peters, Luisa Aston, Lily Braun in druge v Nemčiji, Mariska Gardos in Róza Bédy - Schwimmer na Madžarskem, Olena Pčilka ("Mala Čebela"), Nataliya Kobrynska in Olha Kobylianska v Ukrajini, Františka Plamínková in Františka Zemínová na Češkem, Hana Gregorova, Elena Maróthy-Šoltésová in Terezija Vansova na Slovaškem in mnogo drugih iz različnih držav.
Alice Paul
Ameriška sufražetka in aktivistka za pravice žensk, ki je vodila uspešno kampanjo za žensko volilno pravico. V Washingtonu je z velikim uspehom organizirala parado. Osredotočila se je na lobiranje za sprejetje ustavnega amandmaja, ki bi ženskam zagotovil volilno pravico. S kolegicami je leta 1916 ustanovila Nacionalno žensko stranko (NWP) in začela vpeljevati nekatere metode britanskega gibanja sufražetk. Januarja 1917 je z NWP organizirala prvi politični protest pred Belo hišo. Protestnice, znane kot "Tihe stražarke", so nosile transparente z zahtevami po volilni pravici. Šlo je za primer nenasilne državljanske nepokorščine. Julija 1917 so protestnice aretirali. Paulova je iz protesta začela gladovno stavkati. Njena gladovna stavka, nadaljevanje protestov in medijska pozornost so vršili pritisk na administracijo predsednika Wilsona.
Viri:
Izkazalo se je, da volilna pravica, dostop do izobraževanja in plačanega dela ni dovolj. Čeprav so ženske formalno dobile dostop do državljanskih pravic, so v družbi ostale ovire, ki so preprečevale, da bi ženske te pravice dejansko uporabljale. Drugi val feminističnega gibanja se je osredotočil na te ovire.