Razvoj

Milijarda pri dnu

Kaj lahko storimo glede tega? Paul Collier pravi, da jih ne moremo rešiti. Družbe milijarde pri dnu se lahko rešijo le same. V vsaki državi, ki je del milijarde pri dnu, so ljudje, ki se trudijo spremeniti razmere, vendar jih ponavadi porazijo notranje sile, ki nočejo sprememb. Morali bi jim pomagati! Iz teh pasti se še zdaleč ni enostavno izvleči, posredovanje razvojnih agencij pa ne bo zadostovalo. Collier v svoji knjigi “Bottom billion” predlaga štiri instrumente, ki lahko »ujetim državam«, v katerih živi 980 milijonov ljudi, pomagajo, da se izvlečejo iz slabih razmer. Ti instrumenti so:

• Razvojna pomoč

  Prvi instrument je razvojna pomoč, ki je običajni odgovor razvitega sveta na razvojne probleme v revnih državah. A razvojna pomoč je vse bolj deležna kritik, saj njeno izvajanje v zadnjih štiridesetih letih v najrevnejših državah ni prineslo veliko napredka. Collier je zato skeptičen do pozivov, da bi v revne države enostavno vbrizgali več finančne razvojne pomoči za reševanje njihovih razvojnih problemov. Po Collierjevem mnenju je torej jasno, da ima tradicionalna oblika razvojne pomoči pri reševanju razvojnih problemov milijarde pri dnu svoje omejitve. Kljub temu vztraja, da lahko igra pomoč pomembno vlogo, če je usmerjena v podporo reformatorjem in reformnim procesom in če vsebuje pravo mešanico tehnične pomoči in denarne podpore državam, ki so pripravljene izboljšati svoj model upravljanja.

• Vojaška posredovanja

  Drugi in verjetno najspornejši instrument, ki ga predlaga Collier, je vojaško posredovanje. Collier pravi, da bi morala mednarodna skupnost kljub slabima izkušnjama z vojnama v Iraku in Afganistanu razmisliti o uporabi vojaških posredovanj v državah, kjer živi milijarda pri dnu, kot enega od instrumentov, s katerimi bi tem državam pomagali pri razvoju. Navaja primera Ruande in Somalije, kjer bi lahko po njegovem mnenju z odločnejšim in s pravočasnim vojaškim posredovanjem preprečili trpljenje milijonov ljudi. Kot pozitiven primer vojaškega posredovanja omenja Collier primer Sierre Leone, kjer je britanski vladi z razmeroma majhno vojsko uspelo končati krvavo državljansko vojno. Zanimiv predlog, ki ga navaja Collier, je, da bi morala mednarodna skupnost zagotavljati nekakšno vojaško zaščito pred državnimi udari, ki bi jo omogočali le demokratično izvoljenim vladam. Po Collierjevem mnenju bi to lahko prineslo več politične stabilnosti, reformne vlade pa bi se laže zoperstavile zakoreninjenim vojaškim interesom.

• Zakoni in koncesije

  Kot tretji instrument predlaga Collier uporabo zakonov in koncesij. Eden od načinov, kako spremeniti zakone v korist držav, v katerih živi milijarda pri dnu, je po Collierju to, da se na bančnih računih v razvitem svetu zaustavi kopičenje denarja, ki so ga nakradle skorumpirane vlade. V povezavi s tem Collier tudi predlaga, da bi podjetjem, vpletenim v podkupovanje, grozil sodni pregon v njihovih matičnih državah. Poleg spremembe zakonov zagovarja Collier tudi podelitev več mednarodnih koncesij, ki bi koristile reformnim vladam v državah, kjer živi milijarda pri dnu. Najzanimivejši med njegovimi predlogi je koncesija o prihodkih od naravnih virov. V sklopu podelitve koncesije bi se pogodbe za izkoriščanje naravnih virov podelile na mednarodni dražbi. S tem bi zagotovili, da bi vlade podelile pogodbe najboljšim ponudnikom, in ne tistim, ki so plačali najvišjo podkupnino. To bi potem tudi pomenilo, da pogodbe, ki niso bile podeljene v transparentnem postopku, za reformne vlade ne bi bile pravno zavezujoče.

• Trgovinska politika

  Kot četrti in zadnji instrument predlaga Collier trgovinsko politiko, s katero bi zaustavili marginalizacijo. Po njegovem mnenju problem milijarde ljudi pri dnu ni to, da sta jo izkoristila mednarodna trgovina in globalizacijski procesi, temveč da jih je globalizacija obšla. Collier se zavzema za aktivno trgovinsko politiko bogatih držav, ki bi državam milijarde pri dnu pomagala izboljšati izvozne zmogljivosti.