Globalizacija

Globalizacija – protisloven proces

V okviru debate o globalizaciji je pogosto slišati o privržencih in nasprotnikih, zmagovalcih in poražencih, priložnostih in tveganjih, pa tudi prednostih in slabostih. Zaradi te dvojnosti globalizacijo razumemo kot protisloven proces.

Naj gre za stalno ponudbo hrane z vsega sveta, pospešeno propadanje okolja, podnebne spremembe, nečloveške delovne pogoje v državah s poceni delovno silo; za protislovje, ko državne meje za visoko usposobljene in bogate vse bolj izginjajo, za nizko kvalificirane delavce, revne in begunce pa ostajajo nepremostljiva ovira; za zmožnost, da se mednarodne organizacije oz. NVO zedinijo glede globalne okoljske politike, socialnih standardov, davčne zakonodaje in prave demokratične soudeleženosti; za rastočo neenakost v odnosu med gospodarstvom in politiko; vse to ponazarja omenjeno protislovnost. Dejstvo je, da globalizacija ne koristi vsem ljudem in vsem državam enako.

S pomočjo naslednjih treh primerov boste podrobneje spoznali vsakega od protislovij globalizacije in globalne neenakosti:

• Zemljevidi sveta
• Citati
• Pesem

Viri:

Fechner, Julia (2012): Internationale Politik II: Globalisierung. Schwalbach: Wochenschau
Böge, Wolfgang/ Kiefer, Franz (2011): Globale Herausforderungen 1: Bausteine für Unterricht und außerschulische Bildung. Bonn: bpb (Bundeszentrale für politische Bildung)
Böhm, Wolfgang/ Lahodynsky, Otmar (2008): Globalisierung. So funktioniert die weltweite Vernetzung. Linz: Veritas