Okolje
Ta tematika se osredotoča na ekološka vprašanja, na vlogo človeštva in na to, kaj lahko mi storimo za trajnostno prihodnost našega planeta
Rastline in živali
Rastline in živali, ki nas obkrožajo, so del našega okolja. Nihče ne ve točno, koliko rastlinskih in živalskih vrst je na Zemlji, saj so velike površine deževnih gozdov, globine oceanov in raznoliki svet mikroorganizmov za zdaj le malo raziskani. Kljub temu je neizpodbitno, da se biotska raznovrstnost na planetu zmanjšuje zaradi podnebnih sprememb, krčenja gozdov, intenzivnega kmetijstva in čezmernega ribolova, pa tudi zaradi onesnaženja okolja. Zaradi človekovega poseganja v naravo se razpoložljivi življenjski prostor za rastline in živali krči. Zaradi dejstva, da so tri četrtine svetovne proizvodnje hrane omejene na dvanajst rastlinskih in pet živalskih vrst, je izgubljanje biotske raznovrstnosti vse hitrejše. Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) redno objavlja „rdeče sezname“, ki vsebujejo informacije o statusu ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.
Randy Laist poučuje angleščino na kolidžu Goodwin v Connecticutu (ZDA) in sebe označuje kot kibernetskega naravoslovca. Leta 2011 je začel z video projektom, katerega cilj je ozaveščati o vrstah, ki jim grozi izumrtje.
Naloga: Preberite "ABC izumrlih vrst", oglejte si video in nato odgovorite na vprašanja.
A kot tur (ang. auroch)
B kot baidži (kitajski rečni delfin)
C kot kaspijski tiger
D kot dodo
E kot elasmotherium
F kot falklandski otoški volk
G kot orjaški lenivec
H kot huia
I kot irski jelen
J kot japonski morski lev
K kot koala lemur
L kot mali bilbi
M kot mehiški grizli
N kot nendo, cevasto nosati sadni netopir
O kot o'ahu
P kot golob selec (ang. passenger pigeon)
Q kot kvaga
R kot Rhinodrilus fafner
S kot orjaška morska krava
T kot tilacin (tasmanski tiger)
U kot Clappia umbilicata
V kot Vespuccijeva podgana
W kot dlakavi mamut
X kot izumrtje (ang. extinction)
Z kot ZAKAJ?
Ž kot ŽIVALI?
- Kakšne bi bile posledice za ekosistem, če bi iz prehranjevalne verige izginile plenilske ribe, kot so mečarica, morski pes ali tuna?
- Za rešitev problema čezmernega ribolova v svetovih morjih velja gojenje vodnih organizmov (akvakultura). V svetovnem merilu vsaka druga riba, ki se uporabi v prehrani, izvira iz sladkovodnih ribogojnic ali morskih kletk. Rdeča tuna potrebuje približno 20 kg ribje hrane na kilogram mesa. Ali gojenje tun po vašem mnenju rešuje problem na trajnosten način?
Celotno abecedo izumrlih vrst najdete na tej povezavi: https://www.youtube.com/playlist?list=PLSQNRMN4xAVRxHaD4CUv2GQDoBYtebPST
Viri:
Immel, Karl-Albrecht/ Tränkle, Klaus (2011): Aktenzeichen Armut. Globalisierung in Texten und Grafiken. Wuppertal: Peter Hammer Verlag
Hutter, Claus-Peter/ Blessing, Karin/ Köthe, Rainer (2012): Grundkurs Nachhaltigkeit. Handbuch für Einsteiger und Fortgeschrittene. Munich: Oekom
http://econowblog.blogspot.co.at/2012/05/songs-for-extinct-species-interview.html