Razvoj

Ta tematika govori o razvoju sveta, o tem, kaj to je in kako je povezan z nami

Ali veš, da ....

  • ... koliko odstotkov globalnega prihodka predstavlja najrevnejših 40% svetovnega prebivalstva?
    5%. Najbogatejših 20% pa predstavljan tri četrtine svetovnega prihodka.
  • ... koliko ljudi je vstopilo v 21. stoletje nezmožnih prebrati knjigo ali se podpisati?
    Skoraj milijarda ljudi
  • ... premoženje koliko najbogatejših ljudi na svetu skupaj prestavlja več kot BDP (bruto domači proizvod) visoko zadolženih revnih držav (567 milijonov ljudi)?
  • ... koliko ljudi živi brez elektrike?
    1.6 milijard ljudi
  • ... koliko ljudi živi v razmerah sluma?
    Približno 1 milijarda ljudi.
  • ... kakšen status sta imeli Kitajska in Indija pred globalizacijo?
    Revnejši od večine revnih držav.
  • ... lahko naravni viri vodijo do revščine?
    Veliki prihodki od naravnih virov slabijo politično disciplino (korupcija, podkupovanje in zloraba državnega denarja). Rente od teh naravnih virov radikalno znižujejo potrebo po davkih. Ko države, bogate z naravnimi viri, ne potrebujejo pobiranja davkov, pri svojih državljanih ne spodbujajo občutka za spremljanje načinov, na katere se ti davki porabljajo.
  • ... so se v 80. mednarodne finančne ustanove odločile prisiliti vlade držav v razvoju k sprejemu nujnih reform s "pogojevanjem"?
    Država v večinskem svetu je lahko dobila denar za razvojno sodelovanje le v primeru, če je obljubila, da bo spremenila del ekonomske politike. To se ni izšlo najbolje, saj je na primer Kenija v 15 letih petkrat prejela denar od Svetovne banke v zamenjavo za isto spremembo. Reforme niso izvedli ali pa so jo prenesli le na papir in jo kasneje ukinili. Najbolj presenetljivo pa je, da je denar za razvojno sodelovanje še vedno v obtoku. Zakaj je temu tako? Ker je uradnik Svetovne banke deloval enako kot uradniki v katerikoli drugi komercialni banki - več posojil izdajo, boljše je za njihovo kariero.
  • ... statistični podatki nakazujejo, da je razvojno sodelovanje osnova za pravilo "padajočega zaporedja"?
    To pomeni, da več razvojne pomoči, kot jo ponudiš, manjši je učinek: prvi milijon je učinkovitejši od drugega. Center za Globalni razvoj v svoji raziskavi ocenjuje, da ko razvojno sodelovanje doseže 16% BDP-ja ciljne države, to postane neučinkovito. V Afriki je bilo razvojno sodelovanje blizu tej meri še pred vrhom G8 v Gleneaglesu. Junija 2005 so v Gleneaglesu najmočnejše države obljubile, da bodo podvojile finance za razvojno sodelovanje v Afriki.
  • ... kako lahko civilna družba vpliva na velike mednarodne korporacije in njihovo korporativno obnašanje v prid razvoju?
    Po pritisku NVO-jev je De Beers (največje podjetje za pridobivanje diamantov) pristalo na certifikacijo svojih diamantov (proces Kimberly certificiranja diamantov). Dokazano je bilo, da ima zatiskanje oči pred tem problemov (denar od diamantov je bil porabljen za financiranje državljanskih vojn v številnih državah večine sveta) resne posledice: če kupci sprejmejo idejo krvavih diamantov, bo njihova cena bliskovito padla.
  • ... je sredi 90. raziskava pretoka javnih financ v Ugandi razkrila, da je le 20% denarja, katerega je dodelilo Ministrstvo za finance osnovnim šolam (ločeno od plač učiteljev), doseglo šole?
    Po tem se je Generalni sekretar Ministrstva za finance in načrtovanje, Emmanuel Tumusiime-Mutebile, odločil spremeniti situacijo in uporabiti inovativen pristop. Vedno, ko je Ministrstvo za finance poslalo denar posamezni šoli, so poslali poročilo o tem lokalnim medijem in sami šoli, v njem pa so zapisali, koliko denarja bi morali prejeti. Po treh letih so ponovili raziskavo in količina denarja je poskočila z 20% na 90%.
  • ... kaj je bila ena prvih odločitev ministrice za finance v Nigeriji, Ngozi Okonjo-Iwealaová, leta 2003?
    Objaviti poročila količin denarja, ki se steka v posamezno regijo države na mesečni bazi. Število prodanih kopij poročila je pravi dan doseglo maksimum - ljudje so želeli vedeti, kam gre njihov denar. Reakcije ljudi in grožnje s smrtjo ministrici so bile znak, da je na pravi poti.
  • ... kaj se je zgodilo leta 1978 v mali vasici Xiaogang v provinci An-chuej, v srcu Kitajske, kjer gojijo riž?
    20 družin se je na skrivaj sestalo. Vaščani so bili revni in so zapadali v obup. Sistem skupnosti, ki so se vzpostavile pod kitajskimi komunisti po vsej državi, se je zrušil s propadom proizvodnje hrane. V tem sistemu je bil vsakdo odgovoren za obdelovanje polj in so si delili dobiček. Posameznik, ki je trdo garal, je dobil enako količino hrane kot nekdo, ki ni storil popolnoma nič in prav zato ni bil dosti ljudi pripravljenih delati. Vaščani Xiaoganga so se odločili razdeliti si polja in vsak od njih bi jih obdeloval in imel od tega dobiček. O dogovoru niso govorili, da zanj ne bi izvedeli komunistični uradniki. Produkcija riža je močno poskočila. Takih rezultatov niso mogli dolgo skrivati. Sosednje vasi so hotele izvedeti, kako je vaščanom Xiaoganga uspelo tako povečati pridelavo riža. In tako so začeli delovati tudi drugi.
  • ... kako odpraviti ovire, ki zavirajo razvoj podjetništva v revnih državah?
    Simeon Djankov iz Svetovne banke je skupaj s kolegi odkril, da je v državah, kjer podjetništvo ne uspeva najbolje, v tipu držav, kjer mora posameznik premagati številne birokratske ovire, stopnja korupcije višja in so neuradna podjetja pogostejša. Podjetništvo prav tako ne uspeva v državah, kjer je odplačevanje dolgov in upoštevanje pogodb nizko, kjer je težko registrirati nepremičnine in kjer je težavno okrevanje po stečaju poslovnega partnerja. Za ustanovitev podjetja v Maputu potrebujete 153 dni, v Torontu pa le 2. Registracija nepremičnin v Abuju zahteva 21 različnih korakov, v Helsinkih le 3. Če je dolžnik plačilno nesposoben in razglasi stečaj, dobijo upniki v Mumbaju 13 centov od enega dolarja, v Tokiu pa več kot 90 centov od enega dolarja. Djankova raziskava je povečala pozornost za problematiko različnih pogojev za zagon podjetja v različnih državah. Vsako leto objavi poročilo o državah, ki so to izboljšale in o tistih, ki niso. Ta poročila so dostopna vsem in lahko vplivajo na zmožnost države, da privabi kapital.
  • ... koliko posojil je bilo odplačanih v Banki Grameen, ustanovljeni z namenom zagotavljanja posojil najrevnejšim prebivalcem Bangladeša?
    Več kot 98% posojil je bilo odplačanih, kar pomeni, da je lahko denar Banke Grameen sposojen znova in znova najrevnejšim ljudem. Banka Grameen ima 7,58 milijonov posojilojemalcev in je od svoje ustanovitve posodila 7,4 milijarde dolarjev. Vse se je začelo, ko je profesor ekonomije, dr. Muhammad Yunus, obiskal ruralni Bangladeš leta 1976. Tam je spoznal Sufiyo, zelo revno žensko, ki se je borila za preživetje svoje družine z izdelovanjem bambusovih stolov. Sufiya se je znašla v zanki. Izposoditi bi si morala 20 centov na dan za nakup materiala, a ji banka ni dala posojila, saj ni imela ustreznega jamstva in vsota denarja je bila prenizka. Zato si je morala Sufiya izposoditi denar od posojilnic z visokimi obrestnimi merami. To ji je prineslo le 2 centa dobička od 12 ur dela na dan. Sufiyini sosedje so se soočali z enako težavo. Profesor je v roke vzel svojo denarnico in Sufiyi ter njenim 41 sosedom posodil skupaj 27 dolarjev. Presenetljivo je vse dobil odplačano v dogovorjenem roku. V nasprotju s splošnim prepričanjem je bilo mogoče posoditi denar revnim ljudem in ga dobiti nazaj. 35 let kasneje je profesor postal Nobelov nagrajenec.