O Globalnem učenju

Odprt, začeten in večplasten koncept sodobne splošne izobrazbe

Naš mobilnik prihaja s Kitajske, glasba, ki jo poslušamo, prihaja iz ZDA, naše nogometne žoge prihajajo iz Pakistana, najboljši prijatelj prihaja iz Čila, kavbojke, ki jih nosimo, šivajo v Turčiji. Sestavni deli prihajajo iz različnih koncev sveta in so prepotovali na tisoče kilometrov: globalno politični, družbeni, ekonomski, kulturni in ekološki razvoj ima močan vpliv na naše vsakdanje življenje. Ta razvoj vodi do sprememb v pogledih na svet in poraja nove načine življenja. Poleg tega globalni razvoj omogoča nove kontakte in večplastne izkušnje, lahko pa kompleksnost te vrste odnosov povzroči tudi negotovost in samoobrambo.

Upoštevajoč to, igra globalno učenje ključno vlogo v izobraževanju - prinaša znanje, kompetence in vrednote ter omogoča usmeritve znotraj spreminjajočih se osebnih bivanjskih okoliščin. Zavedanje, da so naše bivanjske okoliščine med seboj povezane, nam pomaga ustvariti odgovorno življenje in pri aktivni participaciji.

(Avstrijska delovna skupina za globalno učenje 2009)

Kaj je globalno učenje?

"Globalno izobraževanje je izobraževanje, ki ljudem odpira oči in se osredotoča na resnice sveta ter jih spodbija k soustvarjanju pravičnejšega sveta in človekovih pravic za vse. "
Maastrichtska izjava o globalnem izobraževanju, 2002

  • Kot izobraževalni koncept globalno učenje zahteva odziv na naraščajočo kompleksnost in gibanje h globalni družbi na pedagoško ustrezen način.
  • Globalno učenje prinaša znanje o svetu, nas informira o svetovni povezanosti in nas spodbuja k odgovornemu ravnanju v smislu trajnostnega globalnega razvoja.
  • Globalno učenje postavlja v ospredje osebni razvoj in družbeno učenje v globalnih okvirih.
  • Globalno učenje je pedagoški koncept, ki vključuje izobraževanje o vprašanjih razvojne politike, trajnostnega razvoja, človekovih pravic in miru kot tudi medkulturno in medreligijsko učenje. (Avstrijska delovna skupina za globalno učenje 2009)
  • Globalno učenje omogoča ljudem razvoj znanja, veščin, vrednot in odnosa, kar je potrebno za zaščito pravičnega, trajnega sveta, v katerem ima vsakdo pravico razviti svoj potencial. (North-South-Centre of the Council of Europe 2008, str. 20)

Razsežnost tematik

Globalno politične, ekonomske, družbene, ekološke in kulturne soodvisnosti od nas zahtevajo, da vidimo svet kot celoto in da temu prilagodimo učenje.

Vsebina globalnega učenja je zasnovana na konceptu "enega sveta", upoštevajoč vse vrste raznolikosti. Iz tega izhajata tudi izbira in oblikovanje vsebinskih vprašanj. Učni načrti globalnega učenja naslavljajo ključna vprašanja sodobnosti, v prvi vrsti ekonomska ter vprašanja socialnih razlik, strukturno nasilje nad ljudmi in ljudstvi, ekološke grožnje. Analiziramo vzroke, raziskujemo morebitne posledice in premišljamo možnosti za posredovanje.

V principu lahko skoraj vsako učno vsebino v procesu izobraževanja razumemo v globalnem kontekstu in potemtakem lahko ta postane prioriteta v globalnem učenju. Zato ozek nabor tematik ne bi imel smisla. V okviru globalnega učenja do vprašanj pristopamo z različnih perspektiv in stališč, katere vodijo različni interesi.

(Avstrijska delovna skupina za globalno učenje 2009, str. 7)

Didaktične razsežnosti

Od samega začetka je ključno vlogo v razvoju globalnega učenja igralo vprašanje, kako organizirati izobraževalni proces. Globalno učenje je zasnovano na sodelovanju učencev. Najpomembnejši temelji so:

  • Izobraževalni proces se naj začne z življenjsko izkušnjo učencev. Izobraževalni proces mora biti primeren potrebam učencev in mora ustrezati njihovim življenjem. Programi morajo torej biti zasnovani in načrtovani v skladu z interesi in izkušnjami učencev.
  • Izkušnje učencev naj bodo postavljene v središče izobraževalnega procesa. Namen globalnega učenja je med drugim odpiranje prostora za samorefleksijo in omogočanje učencem, da premislijo lastne vrednote, mnenja, predsodke in stereotipe. To bi naj okrepilo njihovo razumevanje splošnih napetosti, kot so povečana negotovost, protislovja, pomanjkanje usmerjenosti in naj bi spodbujalo gojenje veščin, potrebnih, da se učenci spopadajo s temi napetostmi.
  • kompleksnost vprašanj zahteva metode, ki ustrezno orisujejo tematike. Interdisciplinarna in transdisciplinarna obravnava vprašanj je potemtakem ustrezen pristop h globalnemu učenju.
  • Globalno učenje zahteva raznolikost metod in odpira oblike spreminjanja perspektiv učencev. Globalno učenje želi spodbuditi participativen, kreativen, dialoški, kooperativen in demokratičen učni proces.
  • Globalno učenje teži k povezovanju učenja na kognitivni, čutni in družbeni ravni.

(Avstrijska delovna skupina za globalno učenje 2009, str. 7-8)

V skladu s Smernicami globalne izobrazbe (2008 str. 31) organizacije North-South-Centre of the Council of Europe so se oblikovali koristni osnovni kriteriji, da bi prikazali, kako naj bi bil zastavljen izobraževalni proces globalnega učenja: Med drugim so metode globalnega učenja:

  • Skladne z vsebino,
  • Ne "uči", ampak izobražuj,
  • Ozaveščaj,
  • Opozarjaj na odgovornost vsakega posameznika,
  • Temeljijo na človeških vrednotah,
  • Razvij kritično mišljenje,
  • Poveži lokalno z globalnim
  • In se zavzemaj za človeške vrednote.