Slovarček

Seznam izrazov in definicij, uporabljenih na tej spletni strani

Industrializirane dežele
#1
Po opredelitvi ZN, sodijo med industrializirane dežele Severna Amerika, Evropa, Japonska, Avstralija in Nova Zelandija. Te dežele imajo učinkovit ekonomski sistem in jih torej zaznamuje visok prihodek na prebivalca in raven tehnologije. Medtem ko je bilo v preteklosti razmerje industrije dodane vrednosti zelo pomembno za bruto nacionalni dohodek, je danes vse pomembnejša stvar delež storitvenega sektorja.
Viri:
wirtschaftslexikon.gabler.de
Dežele v razvoju
#2
Dežele v razvoju imajo, v primerjavi z industrializiranimi, nizko stopnjo ekonomskega razvoja. Večina prebivalcev teh dežel živi na robu revščine, prihodek na prebivalca in produktivnost sta nizka, brezposelnost pa visoka. Poleg tega jih zaznamuje tudi pomanjkanje infrastrukture, nizka stopnja izobrazbe in prevlada primarnega sektorja (poljedelstvo, živinoreja, ribištvo) v skupni ekonomski proizvodnji.
Viri:
wirtschaftslexikon.gabler.de
Globalna ekonomija
#3
Izraz globalna ekonomija pomeni mednarodne ekonomske odnose in povezave, ki nastajajo z mednarodnim trgovanjem kot tudi s pretokom kapitala in dela med ekonomijami. Podrobnejše informacije najdete v modulu globalna ekonomija.
Viri:
wirtschaftslexikon.gabler.de
Države z nizkimi plačami
#4
Multinacionalna podjetja vse pogosteje selijo svojo produkcijo v te države. Države z nizkimi plačami si države, katerih ekonomska moč povečini bazira na nizko plačanih delavcih, poleg tega pa te države zaznamuje nizka stopnja izobrazbe, visoka brezposelnost in pomanjkanje socialnih standardov. Sindikati so v teh državah po navadi prepovedani, večinoma nimajo pravice do stavke in ni okoljskih regulacij.
Viri:
www.eiit.org
wigbit.voegb.at
Multinacionalna podjetja
#5
Pogosto okrajšani v multinacionalke ali imenovani globalni igralci. To so podjetja, katerih delovanje sega prek meja držav njihovih sedežev, v druge države, kjer proizvajajo in vlagajo. Njihova finančna moč bi lahko celo presegala cele države, ta podjetja nadzorujejo okoli tretjino svetovne trgovine. Pogosto so tarče kritik zaradi velikega vpliva na politične odločitve, kar jim omogočajo njihove močne pozicije. mogoče je, da vplivajo, na primer, na ukrepe za okoljsko ali potrošniško varstvo.
Viri:
www.wiwiwiki.net
www.wikipedia.org
Nevladne organizacije (NVOji)
#6
Izraz nevladna organizacija (NVO) se po navadi nanaša na organizacije, ki niso ne del vlade niti običajna profitna podjetja. Pogosto jih vzpostavijo navadni prebivalci, lahko jih ustanovijo vlade, ustanove ali podjetja. Nekateri se v celoti izogibajo formalnemu financiranju in jih v prvi vrsti vodijo prostovoljci. NVOji so zelo raznolika skupina organizacij, ki se ukvarjajo z veliko različnimi dejavnostmi in prihajajo v različnih oblikah v različnih delih sveta. Nekateri imajo status dobrodelnikov medtem ko so drugi registrirani za oprostitev davka osnovano na prepoznavanju socialnih namenov. Spet tretji so lahko na čelu političnih, religioznih ali drugih interesnih skupin.
Viri:
wirtschaftslexikon.gabler.de/
www.wikipedia.org
Ekonomska neenakost
#7
Ta izraz opisuje dejstvo, da premoženje ni porazdeljeno enakomerno: Bogati postajajo bogatejši, revni pa še revnejši. Temu je tako znotraj posameznih držav kot tudi mednarodno. Materialno bogastvo se meri z bruto domačim proizvodom (BDP) ali z dohodkom na prebivalca. Neenakomerno delitev prihodkov v državi lahko merimo z Ginijevim količnikom.
Viri:
www.bpb.de
www.vimentis.ch/
Poraba virov
#8
Naravne vire po navadi delimo v kategoriji obnovljivih in neobnovljivih virov. Slednja je omejena, zaloge obnovljivih virov (npr. rib, gozdov in vode) pa se obnavljajo, če jih ne preobremenjujemo. Med neobnovljive vire štejemo tradicionalna goriva kot so nafta, premog in naravni plin ter mineralne surovine. Poraba naravnih virov je vse večja, njen rezultat, pomanjkanje, pa lahko vodi h konfliktom in nemirom.
Viri:
www.wikipedia.org
Liberalizacija
#9
Liberalizacijo v ekonomskem kontekstu razumemo kot osvoboditev zunanje trgovine vseh restrikcij, kot so na primer znižanje tarif, količinske omejitve ali druge tržne omejitve in vladne regulacije za ureditev trga.
Viri:
wirtschaftslexikon.gabler.de
Svetovna trgovinska organizacija (STO)
#10
Svetovna trgovinska organizacija je organizacija Združenih narodov, ustanovljena leta 1995, sedež pa ima v Ženevi. Leta 2013 je imela Svetovna trgovinska organizacija 159 članic (držav). Ta organizacija ustvarja pravila za globalno trgovino in ekonomske odnose ter deluje kot posrednik v sporih med dvema državama. Cilj STO je odstraniti trgovske ovire in v celoti odpreti pretok dobrin, surovin in storitev.
Viri:
www.wto.org
Mednarodni denarni sklad (MDS)
#11
MDS je agencija Združenih narodov, ustanovljena leta 1994 in ima sedež v Washington D.C.-ju. Volilne pravice 188 trenutnih držav članic so osnovane na deležu njihovega globalnega kapitala. Primarna misija MDS je promocija mednarodne trgovine preko medvladnega sodelovanja. Ta organizacija nadzoruje monetarno politiko, odstranjuje trgovinske omejitve in dodeljuje posojila v primeru negativne plačilne bilance.
Viri:
www.imf.org
Indeks človeškega razvoja (HDI)
#12
"Indeks človeškega razvoja" je bil ustvarjen v Razvojnemu programu Združenih narodov (UNDP). Uporablja se predvsem za merjenje stopnje razvoja posameznih držav. HDI tvorijo trije deli: pričakovana življenjska doba, stopnja izobrazbe, izmerjena s pričakovanim in povprečnim trajanjem šolanja v letih in življenjski standard (bruto nacionalni dohodek). HDI se računa tako, da se nahaja med 0 in 1 za vse države. Države z nizkim HDI-jem tako razumemo kot "revne" države, tiste z visokim pa kot "bogate".
Viri:
www.bpb.de
Cena na svetovnem trgu
#13
Cena na svetovnem trgu je izraz, ki se uporablja v zunanji trgovini in opisuje ceno produkta na globalnem trgu. Med drugim je določena z dostopnimi zalogami, nanjo pa vplivajo tudi špekulacije. Cene na svetovnem trgu neposredno vplivajo na konkurenčnost države ali podjetja. Če država ustavi produkcijo nekaterih surovin, kot je bombaž ali kava, postane odvisna od cene na svetovnem trgu, zlasti v času padanja cen.
Viri:
wirtschaftslexikon.gabler.de
Znamke
#14
Znamke oziroma blagovne znamke podjetij ločijo dobrine ali storitve različnih ponudnikov. Potrošniku povedo, od kod prijajo to dobrine/storitve. V oglaševanju se blagovne znamke povezujejo z določenim življenjskim slogom in so kot take uporabljene kot marketinško orodje. Pogosto več znamk pripada enemu podjetju, posledica česar je iluzija pestrosti podjetij, čeprav na koncu profitira eno podjetje. Primeri tega so Milka, Nivea in Oral-B.
Viri:
www.patentamt.at
Prosta trgovina
#15
Prosta trgovina je izraz za mednarodno trgovino dobrin in storitev brez trgovinskih omejitev, brez dajatev ali omejitev uvoza in izvoza. Po nekaterih ekonomskih teorijah bi naj proces izmenjave preko proste trgovine vodil k višjim življenjskim standardom in bogastvu v nacionalnih ekonomijah. Prosta trgovina ni nujno enako kot pravična trgovina.
Viri:
www.bpb.de
Protekcionizem oz. zaščita domačih proizvajalcev
#16
Protekcionizem je nasprotje proste trgovine in izhaja iz latinske besede za "zaščito". Tuji dobavitelji so prikrajšani zaradi uporabe trgovinskih ovir, katerih namen je zaščititi domači trg. Ovire so na primer prepovedi, dajatve, pogoji trgovanja, subvencije ali količinske omejitve uvoza.
Viri:
www.bpb.de
Bruto domači proizvod (BDP)
#17
BDP je najpomembnejša številka, uporabljena za ocenjevanje nacionalne gospodarske uspešnosti. Vključuje vrednost dobrin, katere proizvede nacionalno gospodarstvo v letu dni. Neskladja, kot je vse večji razpon med bogatimi in revnimi, niso razvidna iz te številke.
Viri:
www.bpb.de
Poštena trgovina
#18
Poštena trgovina je nadzorovana trgovina, v kateri dobijo proizvajalci izplačano dogovorjeno minimalno ceno, ki je višja od cene na svetovnemu trgu. Trajnostno in spoštljivo ravnanje z ljudmi in naravo je osnovno vodilo poštene trgovine. Dolgoročne pogodbe, prepoved otroškega dela, odsotnost posrednikov kot tudi popolna zaščita delavcev in zagotovitev zdravstvenega varstva so njeni temeljni kamni. Poleg iniciative za etiketiranje Transfair najdemo organizacije kot je GEPA, ki promovirajo pravično izmenjavo produktov.
Viri:
www.fairtrade.net
Globalni državljani
#19
Kot globalni državljani imajo vsi ljudje enake pravice in so enako cenjeni člani družbe, ki zajema vse človeštvo. Načelo nacionalnih držav in članstva v naciji igrajo manjšo vlogo.
Viri:
www.duden.de
Razvoj
#20
Razvoj je proces razvijanja oziroma stanje razvitosti.
Modernost
#21
V ekonomskem smislu "modernost" obsega industrializacijo (ki preusmeri poudarek s kmetijstva na industrijo), urbanizacijo (rast števila ljudi, ki živijo v mestih, v primerjavi z ruralnimi območji) in porast uporabe tehnologije v vseh sektorjih gospodarstva. Nekateri pa modernost povezujejo z izkoreninjenjem kulturnih praks, uničenjem naravnega okolja in znižanje kakovosti življenja.
Revščina
#22
Pogoji, v katerih niso izpolnjene človekove osnovne potrebe po hrani, oblačilih in bivališču.
Donator
#23
Oseba ali institucija, ki nekaj daruje, posebej denar v dobrodelne namene ali humanitarne ali razvojne iniciative.
Koristnik
#24
Osebe in skupnosti, ki koristijo izdatke humanitarnih in razvojnih iniciativ.
Milijarda na dnu
#25
Po Paulu Collierju tvori milijardo na dnu 58 držav s skupno populacijo 980 milijonov ljudi (ocena iz leta 2006).
Pokroviteljstvo
#26
Obnašanje, ki izraža odnos večvrednosti.
Pomoč žrtvam
#27
Delovanje, zasnovano za reševanje življenj, zmanjševanje trpljenja in zaščito človekovega dostojanstva med izrednimi razmerami in pri odpravljanju posledic teh. Nujno in začasno nudenje "prve pomoči", da bi zmanjšali takojšnje trpljenje, katerega lahko povzročijo tako naravne kot nesreče, povzročene s strani človeka. Obstaja potreba po preprečitvi prostega padca, "zaustavitvi krvavitev" ki je cilj za zagotovitev pomoči. Ključni element zagotavljanja pomoči žrtvam je pomoč - pogosto materialna - katere si koristnik oziroma koristnica ne more priskrbeti sam/a.
Rehabilitacija
#28
Delovanje za vzpostavitev prejšnjih razmer (pred krizo). Začne se v trenutku, ko se zaustavi krvavljenje. Tu gre bolj za sodelovanje kot za pomoč.
Razvojno sodelovanje
#29
Razvojno sodelovanje je splošen izraz za vse ukrepe in aktivnosti, katere izvajajo različni akterji z namenom izboljšati življenje ljudi v državah v razvoju. Izraz razvojno sodelovanje nadomešča nekoč uporabljani izraz razvojna pomoč, kateri velja za zastarelega, saj se ga drži priokus močnega obsojanja.
Razvojni cilji novega tisočletja
#30
Razvojni cilji novega tisočletja so svetovne časovno omejene in izmerljive tarče za naslavljanje ekstremne revščine v njenih številnih razsežnostih - dohodkovna revščina, lahkota, bolezni, umanjkanje primernega zavetja, izključenost - s hkratnim promoviranjem spolne enakopravnosti, izobrazbe in okoljske trajnosti. Sem sodijo tudi osnovne človekove pravice - pravice vsakega prebivalca planeta do zdravja, izobrazbe, zavetja in varnosti.
Viri:
www.unmillenniumproject.org
Navzkrižje pravic
#31
Trk enakih ali drugačnih človekovih pravic, katere imajo isti ali različni imetniki pravic. Poznamo številne takšne primere. Če, na primer, dvema osebama grozi smrt in lahko le ena od njiju prejme zdravniško pomoč - pravica do življenja enega trči ob to isto pravico druge osebe. ali pa trk pravic med lakoto, ko je na voljo ena polna zasebna kašča koruze, naokrog pa množica sestradanih ljudi - pravica lastnika kašče je v nasprotju s pravicami ljudi okrog.
Viri:
law.unh.edu
Otrokove pravice
#32
Otrokove pravice so človekove pravice otrok s posebnim ozirom na pravice do posebne zaščite in nege namenjene mladoletnikom, vključno z njihovo pravico do združitve z obema staršema, do človeške identitete kot tudi do osnovnih potreb po hrani, univerzalne brezplačne izobrazbe, zdravniške oskrbe in kazenske zakonodaje, primerne za starost in razvoj otroka, do enakovredne zaščite otrokovih civilnih pravic in svobode pred diskriminacijo na osnovi otrokove barve polti, spola, spolne usmerjenosti, spolne identitete, narodnega porekla, religije, invalidnosti, etničnosti ali drugih karakteristik.
Viri:
www.wikipedia.org
Suženjstvo
#33
Suženjstvo je sistem, pod katerim se ljudi obravnava kot lastnino, katero se lahko kupuje in prodaja in so prisiljeni delati. Sužnje lahko zadržujejo proti njihovi volji od trenutka zajema, kupi ali rodi in se jih prikrajša pravice oditi, zavrniti delo ali zahtevati kompenzacijo.
Viri:
www.wikipedia.org
Instrumenti za človekove pravice
#34
Mednarodni instrumenti za človekove pravice so sporazumi in drugi mednarodni dokumenti, pomembni za mednarodno zakonodajo o človekovih pravicah in za varovanje človekovih pravic nasploh. Delimo jih lahko v dve kategoriji: deklaracije, sprejete s strani teles kot so Generalna skupščina Združenih narodov, ki legalno niso obvezujoči, v političnem smislu pa so dojeti kot mehko pravo; in konvencije, ki so legalno obvezujoči instrumenti, sklenjeni pod mednarodnim pravom. Mednarodni sporazumi in celo deklaracije lahko s časom pridobijo status mednarodnega običajnega prava.
Viri:
www.wikipedia.org
Telesa človekovih pravic
#35
Telesa človekovih pravic so organizacije ali institucije, ustvarjene preko sporazumov o mednarodnih človekovih pravicah, pogosto pooblaščena za nadzor upoštevanja obvez iz sporazumov s strani držav pogodbenic.
Svet Evrope
#36
Svet Evrope je mednarodna organizacija, ki promovira sodelovanje med vsemi državami Evrope na področju pravnih standardov, človekovih pravic, demokratičnega razvoja, pravne države in kulturnega sodelovanja. Ustanovljen je bil leta 1949, ima 47 držav članic s približno 800 milijoni prebivalci in je v celoti ločeno telo od Evropske unije (EU), ki ima 28 držav članic. Za razliko od EU, Svet Evrope ne more ustvarjati zavezujočih zakonov. Si pa oba delita določene simbole kot je zastava in himna.
Viri:
www.wikipedia.org
Komisar Sveta Evropa za človekove pravice
#37
Komisar za človekove pravice je neodvisna in nepristranska institucija znotraj v Strasbourgu zasnovanega Sveta Evrope, pooblaščen za spodbujanje osveščenosti o in spoštovanja človekovih pravic v državah članicah.
Viri:
www.wikipedia.org
Ustava
#38
Ustava je niz temeljnih načel ali vzpostavljenih precedensov, po katerih se ravna država ali organizacija. Ta pravila skupaj tvorijo, oz. sestavljajo, tisto, kar je jedro. Ustava pogosto vključuje zavezo do spoštovanja človekovih pravic.
Viri:
www.wikipedia.org
Montirani procesi
#39
Izraz montirani proces je slabšalni opis tipa javnega sojenja, kjer pravosodni organi dajejo močan vtis, da so se že vnaprej odločili o krivdi obtoženca. Edini namen sojenja je javnosti predstavit obtožbe in razsodbo kot izjemen primer in kot opozorilo drugim potencialnim prekrškarjem ali disidentom.
Viri:
www.wikipedia.org
Demokracija
#40
Demokracija je oblika vladanja, kjer vsi upravičeni državljani sodelujejo v enaki meri - neposredno ali posredno preko izvoljenih predstavnikov - v procesih predlaganja, razvoja in ustvarjanja zakonov. Zajema družbene, ekonomske in kulturne pogoje, ki omogočajo svobodno in enakopravno delovanje politične samoodločbe.
Viri:
www.wikipedia.org
Avtohtoni prebivalci
#41
Avtohtoni prebivalci so ljudje, ki naj bi po mednarodni ali nacionalni zakonodaji imeli niz specifičnih pravic, osnovanih na njihovih zgodovinskih vezeh z določenim ozemljem in na njihovi kulturni in zgodovinski različnosti od drugih prebivalcev, ki so pogosto politično dominantni.
Viri:
www.wikipedia.org
Človeško dostojanstvo
#42
Dostojanstvo je izraz, uporabljen v moralnih, etičnih in političnih diskusijah, ki sporoča, da ima vsako bitje prirojeno pravico biti cenjen in obravnavan etično.
Viri:
www.wikipedia.org
Pravice delavcev
#43
Pravice delavcev (tudi delavsko pravo) posreduje v odnosu med delavci (zaposlenimi), delodajalci, sindikati in vlado.
Viri:
www.wikipedia.org
Kolektivne pravice
#44
So tiste človekove pravice, ki sežejo onkraj civilnih in socialnih pravic in so osnovane na solidarnosti. Poudarjajo kolektivne pravice družbe ali ljudstev, npr. manjšin.
Socialne pravice, ekonomske pravice in kulturne pravice
#45
Ta generacija pravic je reakcija na situacijo, ki jo je ustvarila industrijska revolucija - to je vsesplošna revščina in naraščanje neenakosti. Te pravice upravičujejo posameznike do zaščite s strani države, v te pravice se vtikajo tudi nekatere tretje osebe (npr. privatni sektor), te zavezujejo vlade k ukrepom, ki vodijo do izboljšav splošne družbene situacije v družbi kot celoti.
Civilne in politične pravice
#46
Te pravice so bile ustvarjene za varovanje posameznikov proti vmešavanju države v njihova življenja in tako opredeljujejo odnos med močjo in prebivalci.
Družbeni in politični aktivizem
#47
Aktivizem sestavlja prizadevanje za spodbujanje, oviranje ali usmerjanje družbenih, političnih, ekonomskih ali okoljskih sprememb oziroma uravnovešanje teh. Izraz namiguje na mirno obliko konflikta. Različne oblike aktivizma se razpenjajo od pisanja pisem medijem ali politikom, do političnih kampanj, ekonomskega aktivizma kot je bojkot prednostno pokroviteljskih podjetij, do zborovanj, uličnih pohodov, stavk, zasedanj in gladovnih stavk. Družbeni mediji dandanes pogosto igrajo pomembno vlogo v aktivizmu.
Viri:
www.wikipedia.org
Pro bono publico
#48
Pro bono publico je latinski izraz za prostovoljno izvajano profesionalno delo brez plačila ali opravljeno po znižani ceni kot javna storitev. Takšna oblika delovanja je pogosta v pravniških vodah, vse pogosteje se pojavlja tudi v arhitekturi, marketingu, zdravstvu, tehnologiji in v strateško svetovalnih podjetjih. Pro bono storitve za razliko od tradicionalnega prostovoljstva uporabljajo specifične veščine profesionalcev za zagotavljanje sotritev tistim, ki si jih ne morejo privoščiti.
Viri:
www.wikipedia.org
Javni zagovornik človekovih pravic (ombudsman)
#49
Ombudsmana ali javnega zagovornika po navadi imenuje vlada ali parlament, a mora imeti ta visoko stopnjo neodvisnosti, sprejeti mora odgovornost za zastopanje interesov javnosti z raziskovanjem in naslavljanjem pritožb nad slabim vodenjem ali kršenjem pravic.
Viri:
www.wikipedia.org
Meddržavno sodišče
#50
Meddržavno sodišče (francosko Cour internationale de Justice; po navadi imenovano Svetovno sodišče ali ICJ) je primarna sodna veja Združenih narodov. Sedež ima v Palači miru v Haagu na Nizozemskem. Njegove poglavitne naloge so poravnati pravne spore, ki mu jih predložijo države in zagotavljanje svetovalnih mnenj o pravnih vprašanjih, ki jih postavljajo ustrezno pooblaščene mednarodne podružnice, agencije in Generalna skupščina ZN.
Viri:
www.wikipedia.org
"Senčna" poročila
#51
Senčna poročila so poročila predstavnikov civilne družbe, različnih nevladnih organizacij, strokovnih enot ali civilnih združenj, z namenom dopolnitve uradnih vladnih poročil, katerim pogosto manjka kritičnosti. Primeri takšnih organizacij so Amnesty International, Human Rights Watch in druge.
Lobiranje in zagovorništvo
#52
Zagovorništvo je politični proces posameznika ali skupine, ki skuša vplivati na javno politiko in na odločitev o razporejanju sredstev v političnih, ekonomskih in družbenih sistemih in institucijah. Lobiranje (po navadi s strani lobističnih skupin) je oblika zagovorništva, kjer je vzpostavljen direkten kontakt z zakonodajalci glede vprašanj, ki igrajo glavne vloge v sodobni politiki.
Viri:
www.wikipedia.org
Predsodek
#53
Predsodki so nelogični občutki osnovani na čustvih, ignoranci in strahom pred neznanim, ki nam ne dopuščajo, da bi zadeve premislili racionalno in jasno, pogosto spodbujajo sovraštvo proti različnim družbenim ali etničnim skupinam. Negativni stereotipi.
Viri:
Modul o kritičnem razmišljanju
Kritično mišljenje
#54
Kritično mišljenje je zmožnost prepoznave šibkih argumentov tudi če podpirajo naše lastno mnenje.
Logična zmota
#55
Zmota je argument, ki izhaja iz slabega sklepanja. Argument je lahko zmoten ne glede na to ali je njegov zaključek pravilen.
Argument
#56
Argument je stavek ali niz stavkov, trditev ali predpostavk, katerih namen je razložiti, prepričati ali dognati nekaj. Vsebuje predpostavke in sklepe, s tem da so sklepi osnovani na teh predpostavkah.
Predpostavke in sklepi
#57
Predpostavke so izjave, ki razvozlavajo sklep argumenta. Sklep je izjava, ki je osnovana na predpostavki, ki ga logično razlaga.
Dejstvo
#58
Dejstvo je podatek, katerega lahko preverimo in potrdimo s pomočjo dokazov. Lahko gre tudi za podatek, ki ne temelji na dokazu, a se družba soglasno strinja o njem. Na primer, dejstvo je, da je en centimeter sestavljen iz 10 milimetrov ali da je Bratislava prestolnica Slovaške.
Hipoteza
#59
Hipoteza je podobno kot predpostavka. Osnovana je na znanosti, a še ne dokončno potrjena predpostavka. Hipoteze pogosto najdemo v akademskih delih.
Mnenje
#60
Mnenje je izjava, katero sami dojemamo kot resnično. Odvisno je od našega stališča, okusa ali osebne izkušnje.
Predpostavka
#61
Predpostavka je trditev, ki je lahko pravilna ali pa ne. Je to, kar mi osebno dojemamo kot verjetno.
Izjava
#62
Izjava ponuja objektivne informacije, a ne poskuša prepričati. Ne vsebuje predpostavk in sklepov.
Stereotipi
#63
Stereotipi so dolgoročno posplošene predstave o drugih ljudeh, skupinah ljudi ali dejavnostih. Niso negativni, v bistvu nam pomagajo z orientacijo v svetu, npr. ko vidimo osebo v belem s stetoskpom okoli vratu, vemo, da je zdravnik (pa vseeno bi lahko to bil igralec, mar ne?).
Sekundarni in primarni viri
#64
Primarni viri so izvorno objavljeni viri, na primer medicinske raziskave. Sekundarni viri pa so lahko, na primer, poročilo v časopisu, ki govori o medicinski raziskavi in jo interpretira bralcem na bolj splošen, razumljiv način. Z interpretacijo pa lahko pride do napak. Bralec se mora tega zavedati in do sekundarnih virov pristopati previdno.
Opravnomočenje
#65
Takšne politike in strategije bi naj povišale raven avtonomije in samo-odločenosti v življenju ljudi in skupnosti. Cilj je doseči samozadostne, odgovorne in odločne skupnosti. To lahko dosežemo na primer s svetovanjem, izobrazbo in vadbo, pa tudi preko pravne zaščite in podpore za razvoj skupnih organizacijskih struktur.
Viri:
www.bmz.de
www.partizipation.at
Pöppelmeier, Eike (2007): Sozialraumorientierung als Ansatz in der Entwicklungszusammenarbeit, Hamburg: Diplomica Verlag GmbH
Ginijev koeficient
#66
Ginijev koeficient je razvil italijanski statistik Corrando Gini, služi pa kot merilo porazdelitve. Njegova skala se razteza med 0 in 1. Vrednost 0 pomeni enakovredno porazdelitev, višji kot je koeficient, manj enakomerna je porazdelitev. Ginijev koeficient se pogosto uporablja za opis porazdelitve bogastva in prihodka v državi.
Viri:
www.wikipedia.org
Najmanj razvite države (NRD)
#67
Države, ki imajo izrazito nizek dohodek na prebivalca, slabo zdravstveno nego, nizko izobraženo prebivalstvo in šibko gospodarstvo, Združeni narodi imenujejo najmanj razvite države . Skupno 49 držav s skupaj 12%svetovnega prebivalstva sodi med najrevnejše države. To vključuje 34 držav Afrike, 14 azijskih ter pacifiški Haiti v Karibskem otočju.
Viri:
http://www.unohrlls.org
www.wikipedia.org
Mikro posojila
#68
Mikro posojila so posojila, ki terjajo dvig manjših vsot. Za razliko od tradicionalnih bank in finančnih institucij, se mikro kreditni programi in institucije odpovedujejo splošni obliki zavarovanja in tako ponujajo način zbiranja denarja revnim. Od 70. let postajajo ti vse pomembnejši pri razvoju pomoči. mikro posojila predstavljajo pomembno orodje za zmanjšanje revščine, a niso rešitev revščine. Mikro posojila lahko celo vodijo v dolgove in njihova dodelitev ne spremeni ekonomske makro-strukture.
Viri:
www.wikipedia.org
http://www.uni-heidelberg.de
Uradna razvojna pomoč
#69
Storitve, ki jih države OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ki obsega večino industrializiranih držav) ponujajo gospodarsko razvijajočim se državam neposredno ali pa preko mednarodnih organizacij, se imenujejo uradna razvojna pomoč. Koristi teh so lahko finančni, tehnični ali človeški viri. Eden od ciljev ZN je, da bi industrializirane države zagotovile 0.7% svojega bruto nacionalnega dohodka kot uradno razvojno pomoč.
Viri:
www.oecd-ilibrary.org
http://www.bpb.de;
www.wikipedia.org
Participacija
#70
Participativni razvoj definiramo kot proces, preko katerega so ljudje aktivno in znatno vključeni v vse odločitve, ki vplivajo na njihovo življenje. Vpletenost interesentov v odločanje in postopke izvajanja danes vidimo kot osnovno komponento razvojnega sodelovanja.
Viri:
www.partizipation.at
Socialna država
#71
Izraz za države, ki izvajajo številne različne dejavnosti, programe in politike, ki služijo družbenemu, materialnemu in kulturnemu blagostanju prebivalstva. Prebivalci morajo biti zaščiteni, na primer pred negativnimi posledicami brezposelnosti, bolezni in nesreč.
Viri:
www.bpb.de
www.socialinfo.ch
Azil
#72
Po 14. členu "Splošne deklaracije človekovih pravic" ima vsak pravico do zaščite z iskanjem (azila) v drugi državi, če je v svoji državi ogrožen zaradi barve polti, religije, političnega mnenja, članstva v določeni skupini itd.
Notranje migracije
#73
Migracija znotraj lastne države. To ima lahko vsaj tako močan vpliv na človekovo življenje kot migracija med različnimi državami.
Državljani tretjih držav
#74
Državljani, ki niso iz držav članic EU iz vidika državljanov EU držav.
Transnacionalizem
#75
Opisuje proces migracij: (Trans) migrant ustvarja svoj družbeni prostor preko nacionalnih meja. družbena in kulturna orientacija nista vezani na en prostor, temveč se lahko raztezata onkraj nacionalnih meja.
Diaspora
#76
Skupnost ljudi iste etničnosti ali nacionalnosti v tujini. Goji skupno kulturo ali življenjski stil v isti četrti. Člani diasporične skupnosti lahko delujejo na transmigracijski način, ni pa nujno.
Zagovorništvo
#77
Zagovorništvo lahko vključuje številne dejavnosti, kateri se lotevajo posamezniki ali organizacije. To vključuje medijska podjetja, javne govore, naročanje in objava raziskav ali izvajanje vzporednih volitev. Lobiranje (pogosto s strani lobističnih skupin) je oblika zagovorništva, ljer je vzpostavljen neposreden kontakt z zakonodajalcem glede vprašanj, ki igrajo ključno vlogo v sodobni politiki.
Viri:
www.wikipedia.org
Aktivizem
#78
Aktivizem sestavlja prizadevanje za spodbujanje, oviranje ali usmerjanje družbenih, političnih, ekonomskih ali okoljskih sprememb oziroma uravnovešanje teh.
Disident/ka
#79
Je oseba, ki aktivno izpodbija uveljavljene doktrine, politike ali institucije.
Viri:
www.wikipedia.org
Filantropija
#80
Pomeni osebno iniciativo za javno dobro s fokusom na kvaliteti življenja.
Skupnostni vrt
#81
Je posamezen kos zemlje, katerega skupaj obdeluje skupina ljudi.
Neprofitna organizacija
#82
Uporablja presežek prihodkov za dosego ciljev in jih ne distribuira za profit ali dividende.
Fundacija
#83
Fundacija je pravna kategorizacija ki po navadi donira sredstva in podpira druge organizacije ali pa zagotavlja vir sredstev za svoje lastne dobrodelne namene. Ta vrsta neprofitne organizacije se razlikuje od zasebne fundacije, ki se po navadi financira od posameznika ali družine.
Neprofitni sektor
#84
Je sfera družbenega aktivizma, katero tvorijo organizacije, ki ne delujejo za dobiček[1] in so nevladne. Ta sektor se imenuje tudi tretji sektor v navezavi na javni sektor in na privatni sektor. Civilni sektor ali družbeni sektor so še drugi izrazi za ta sektor, s poudarkom na odnosu s civilno družbo.
Javna participacija
#85
Javna participacija je politično načelo in praksa, nanjo lahko gledamo tudi kot na pravico (pravica do javne participacije). Termin javna participacija lahko zamenjamo s konceptom ali prakso vključevanja interesne skupine in/ali z ljudsko participacijo.
Lobiranje
#86
Lobiranje (tudi lobi) je dejanje poskusa vpliva na odločitve uradnikov v vladi, najpogosteje zakonodajalcev ali članov regulatornih agencij. Lobiranje izvajajo številni zelo različni ljudje in organizirane skupine, med njimi posamezniki v privatnem sektorju, korporacije, drugi zakonodajalci oziroma vladni uradniki ali zagovorniške skupine (interesne skupine). Lobiranje skrbi, da so zastopani interesi drugih pred korupcijo ali poenostavljeno, skrbi, da so interesi manjšine pošteno zastopani naproti čisti tiraniji večine.
Civilna družba
#87
Termin civilna družba ima velik razpon pomenov v sodobni uporabi. Včasih je opredeljen kot tak, ki vključuje družino in zasebno sfero in se imenuje 'tretji sektor' družbe, ločen od vlade in poslovne sfere.
Peticija
#88
Peticija je dokument, naslovljen na določenega uradnika in podpisan s strani številnih posameznikov. Peticija je lahko tudi ustna, ne le pisna, v naši dobi se lahko širi tudi preko spleta.
Prostovoljstvo
#89
Prostovoljstvo je splošno dojeto kot altruistična dejavnost, njen namen pa je spodbujati dobroto ali izboljševati kakovost človeških življenj. V zameno nam takšno delovanje prinaša dobro samopodobo in samospoštovanje. Posameznik za to ne dobi nobenega denarnega plačila. Prostovoljstvo je dobro tudi za razvoj veščin, socializacijo in zabavo.
Direktna akcija
#90
Do direktne akcije pride, ko skupina ljudi izvede neko dejanje, katerega namen je razkriti obstoječi problem, predstavit alternativo ali prikazati možno rešitev družbenega problema. To lahko vključuje nenasilna in manj pogosto nasilna dejanja, ki ciljajo na ljudi, skupine ali lastnino, ki je sporna za udeležence direktne akcije. Primeri nenasilnih direktnih akcij (poznanih tudi kot nenasilni odpor ali civilni odpor) lahko vključujejo zasedanja, stavke, zasedbo delavnih mest, hacktivizem itd., medtem ko so nasilne direktne akcije lahko v obliki političnega nasilja, sabotaž, uničenja lastnine, blokade, napadi itd.
Demonstracije
#91
Demonstracija ali ulični protest je akcija masovne skupine ali nabora skupin ljudi v politične ali druge namene; del tega je po navadi pohod mase ljudi v formaciji, ki se začne s srečanjem na dogovorjeni lokaciji, lahko se posluša govorce. Demonstracije so oblika aktivizma, po navadi v obliki javnega združevanja ljudi ali pa v obliki pohoda te mase. Tako lahko ljudstvo izrazi neko skupno mnenje. Z demonstracijami lahko prikažemo stališče (lahko je pozitivno ali negativno), ki se tiče javnih vprašanj, še posebej tistih, povezanih s tegobami in družbeno nepravičnostjo. Po navadi je demonstracija razumljena kot uspešnejša, če se je udeleži večje število ljudi. Teme demonstracij se po navadi vrtijo okoli političnih, ekonomskih in družbenih vprašanj.
Erozija prsti
#92
Po eni strani je ta lahko povzročena naravno z vodnimi tokovi in vetrom, po drugi strani pa jo povzročajo ljudje z oranjem, čezmerno pašo in s krčenjem gozdov. Gre za vrsto odnašanja tal, ki se lahko pojavi linearno ali po celi površini. Zaradi nje se izgubijo dragocena hranila v zemlji, njena plodnost se zmanjša in na koncu ne more več obroditi pridelkov. Sega od osiromašenja do popolnega uničenja zemlje.
Viri:
www.umweltlexikon-online.de
Globalni hektar
#93
Ljudje potrebujejo zemljo, ribolovna območja, gozd in prostor za pridelovanje hrane, odlagališče odpadkov, produkcijo elektrike, rudnike, življenjski prostor in prevoz - vse to poleg seveda produkcije kisika ter vezanja CO2. Globalni hektar je enota za merjenje povprečne produktivnosti tega prostora v letu dni. Količinsko vrednosti biološko kapaciteto planeta.
Viri:
www.footprintnetwork.org
Medgeneracijska pravičnost
#94
Termina medgeneracijska in znotraj-generacijska pravičnost se uporabljata predvsem v debati o trajnosti. V tem kontekstu lahko pomenita ekološko trajen odnos z okoljem. Medtem ko se medgeneracijska ukvarja predvsem s pravičnostjo med trenutno in bodočo generacijo, se znotraj-generacijska pravičnost zadeva pravice med trenutno živečimi.
Viri:
www.energie-fakten.de
Grabljenje zemlje
#95
Preko sodobne oblike pridobivanja zemljišč vlade ali podjetja dobivajo ogromna območja obdelovalnih površin na tujih ozemljih za gojenje kmetijskih pridelkov ali bio-goriv namenjenih za izvoz. Ta pristop je visoko kritiziran, saj pridelki niso namenjeni za zalogo hrane neposredno lokalnemu prebivalstvu, poleg tega ima ogromna poraba vode negativen učinek na okoliška območja. Pozitivne učinke za večinsko prebivalstvo v državah v razvoju lahko dosežemo le s soglasjem in vključevanjem lokalnih prebivalcev.
Viri:
www.fian.at
Monokultura
#96
V agrikulturi to pomeni gojenje le ene določene rastline. Ta način se uporablja predvsem za gojenje riža, bombaža in kave. Za podjetnike je lahko monokultura bolj dobičkonosna kot mešana kultura, saj je za obdelovanje potrebnih le malo specializiranih naprav, prav tako so semena in gnojila cenejša v večjih količinah. V ekološkem smislu pa slabosti pretehtajo nas koristmi: koristni organizmi kot so deževniki so razseljeni, zemlji primanjkuje mineralov, zato mora biti konstantno gnojena. Poleg tega so rastline bolj dovzetne za bolezen. Rezultat je dodatna uporaba pesticidov, ki pa vodijo do izpada pridelka, saj lahko povečana poraba teh pesticidov pripelje do odpornosti na substance.
Viri:
www.helpster.de
Prehranjevalna veriga
#97
Veriga tistih, ki jedo in tistih, ki so pojedeni, se imenuje prehranjevalna veriga. Na začetku so rastline, ki lahko proizvajajo svojo lastno hrano preko fotosinteze. Te rastline tvorijo hrano za organizme, ki so v naslednjem členu. Na koncu verige so mesojede in rastlinojede živali ter ljudje. Če bi na primer prišlo do izumrtja morskega psa, bi padlo iz ravnovesja število mnogih morskih bitij, prišlo bi do hudih izbruhov, kar bi slej kot prej oškodovalo cel ekosistem. Drug problem pa so od človeka ustvarjeni onesnaževalci (pesticidi, gnojila, plini itd.), ki se razgrajajo v zemlji, vodi in v rastlinah. Ti počasi potujejo preko cele prehranjevalne verige in na koncu najdejo pot do ljudi.
Viri:
www.umad.de
www.biologie-schule.de
www.sharksavers.org
Zelena energija
#98
Električno energijo, katero pridobivamo z izrabo obnovljivih energetskih virov, imenujemo ekološka ali zelena elektrika. Med te vire sodijo sončna energija, vetrna energija, geotermalna energija, biomasa in bioplin, poleg teka pa v manjši meri hidro energija. Za razliko od Jedrske energije, premoga, zemeljskega plina in nafte zagotavlja zelena energija trajno oskrbo s hrano. Elektrika, pridobljena z zažiganjem smeti ter obsežna hidro energija sta ekološko vprašljivi in zato ne sodita v kategorijo zelene elektrike. V Avstriji ponuja Ökostrom AG und AAE Naturstrom elektriko, pridobljeno izključno iz obnovljivih energetskih virov.
Viri:
www.wikipedia.org
Pesticid
#99
Na področju zaščite pridelkov je pesticid skupni izraz za kemična sredstva, ki odvračajo škodljivce, zavirajo njihovo rast ali pa jih pobijajo. Njihova uporaba omogoča intenzivno pridelavo in povečuje donos. Pesticidi rušijo ravnovesje v ekosistemih, ostanki insekticidov ali proti-glivičnih sredstev pa konec koncev škodijo zdravju ljudi. Pesticid glifosat je zaznan v urinu vsakega drugega povprečnega Evropejca, zanj pa obstajajo sumi, da škoduje reprodukciji, razvoju zarodka in ploda kot tudi spodbuja raka pri živalih in ljudeh. Na polju bio-produkcije je uporaba pesticidov na splošno prepovedana.
Viri:
derstandard.at
www.greenpeace.at
Virtualna voda
#100
Termin je skoval Britanec John Allan, prvič je prišel v uporabo v 90. letih. V nasprotju z neposredno porabo vode to pomeni vodo, nujno za pridelovanje produktov (sajenje, žetev, proizvodnja, prevoz in priprava). Ločimo zeleno virtualno vodo (naravna talna voda in padavine) ter modra virtualna voda (umetno namakanje). Globalni vodni odtis je največji v produkciji hrane in drugih kmetijskih proizvodov.
Viri:
www.greenpeace.at
www.virtuelles-wasser.de
www.oeko-fair.de
Vodni krog
#101
Vodni krog se začne, ko sonce uparja vodo iz oceana, zemlje, jezer in rek. Voda tako vstopi v ozračje. Na koncu pa v obliki dežja, toče ali snega pade nazaj na površje. Padavine padejo nazaj v podtalnico ali pa preko rek najdejo pot nazaj v jezera ali morje, od koder ta voda ponovno izhlapeva. Onesnaženost zraka ima škodljive učinke na ozračje, ti pa se širijo s kroženjem vode tudi na zemljo. Kisli dež povzroča znatno škodo na okolju (krčenje gozdov, zakisanost oceana itd.).
Viri:
www.wikipedia.org
www.wikipedia.org
Trgovanje z emisijami.
#102
... se ukvarja z distribucijo sprejetega števila certifikatov, ki ustrezajo določeni količini toplogrednih plinov. Država z več emisijami mora kupiti certifikate, država z manj emisijami pa lahko prodaja presežne certifikate. Razlikovati moramo med trgovanjem z emisijami med državami, določenimi s Kjotskim sporazumom in notranjim trgovanjem EU med podjetji. Cilj je zmanjšati emisije plinov brez postavljanja fiksnih meja. V praksi pa je zelo težko vzpostaviti učinkovito merjenje emisij.
Viri:
Latif, Mojib (2007): Bringen wir das Klima aus dem Takt? Hintergründe und Prognosen. Frankfurt/M.: Fischer Taschenbuch
Omphalius, Ruth/Azakli, Monika (2008):Klimawandel. Würzburg: Arena Verlag GmbH
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim an der Ruhr: Verlag an der Ruhr
http://www.bpb.de
http://oe1.orf.at
http://www.wikipedia.org
Fosilna goriva
#103
Primeri teh so premog, nafta, naravni plin in šota. Nastajali so milijone let iz produktov razkrajajočih se mrtvih živali in pokrivajo večino energetskih potreb t.i. prvega sveta. Fosilna goriva se ne obnavljajo in je njihova količina zato omejena. Kurjenje fosilnih goriv za proizvodnjo energije je glavni razlog za od človeka povzročeni ogljikov dioksid.
Viri:
Latif, Mojib (2007): Bringen wir das Klima aus dem Takt? Hintergründe und Prognosen. Frankfurt/M.: Fischer Taschenbuch
Omphalius, Ruth/Azakli, Monika (2008):Klimawandel. Würzburg: Arena Verlag GmbH
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim an der Ruhr: Verlag an der Ruhr
http://www.bpb.de
http://oe1.orf.at
http://www.wikipedia.org
Prevratne točke
#104
To pomeni pojav, ki bi povzročil, da se podnebne spremembe od določene točke dalje krepijo same zase, če ne uspemo zmanjšati emisij toplogrednih plinov in tako upočasniti naraščanja temperatur. Na primer, nižji kot postajajo vrhovi ledenih gora Grenlandije, hitreje se topijo. Ko se led topi, manj svetlobe se odbija in zemlja se še bolj segreva. Velike količine metana se vežejo na trajno zamrznjeno prst tajge in tundre. Če se ta prst odtali, se bodo sprostili plini, ki segrevajo ozračje in zemlja se bo še bolj segrela.
Viri:
Latif, Mojib (2007): Bringen wir das Klima aus dem Takt? Hintergründe und Prognosen. Frankfurt/M.: Fischer Taschenbuch
Omphalius, Ruth/Azakli, Monika (2008):Klimawandel. Würzburg: Arena Verlag GmbH
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim an der Ruhr: Verlag an der Ruhr
http://www.bpb.de
http://oe1.orf.at
http://www.wikipedia.org
Kjotski sporazum
#105
Kjotski sporazum, imenovan po mestu Kjoto na Japonskem, kjer se je odvijala istoimenska konferenca, je bil sklenjen leta 1997, v veljavo pa je stopil leta 2005 in zavezuje vključene države, da bodo zmanjšale letni izpust toplogrednih plinov. Posamezne države imajo različne zahteve, ki so po večini odvisne od njihovega gospodarskega razvoja. Učinek protokola pa je sporen, saj ne predvideva nobenih sankcij in poleg tega so zaenkrat ZDA, ene glavnih proizvajalk emisij toplogrednih plinov, zavrnile njegovo ratifikacijo.
Viri:
Latif, Mojib (2007): Bringen wir das Klima aus dem Takt? Hintergründe und Prognosen. Frankfurt/M.: Fischer Taschenbuch
Omphalius, Ruth/Azakli, Monika (2008):Klimawandel. Würzburg: Arena Verlag GmbH
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim an der Ruhr: Verlag an der Ruhr
http://www.bpb.de
http://oe1.orf.at
http://www.wikipedia.org
Rastoče države
#106
Ne obstajajo splošno sprejete, merljive in veljavne norme za določanje rastočih držav. Termin pa se pogosto uporablja za države v razvoju, ki so v procesu industrializacije. Indikatorji družbenega razvoja ne upoštevajo ekonomskih vidikov. Brazilija, Kitajska in Indija so pogosto označene kot rastoče države.
Viri:
Latif, Mojib (2007): Bringen wir das Klima aus dem Takt? Hintergründe und Prognosen. Frankfurt/M.: Fischer Taschenbuch
Omphalius, Ruth/Azakli, Monika (2008):Klimawandel. Würzburg: Arena Verlag GmbH
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim an der Ruhr: Verlag an der Ruhr
http://www.bpb.de
http://oe1.orf.at
http://www.wikipedia.org
Učinek tople grede
#107
Ogljikov dioksid in drugi plini preko naravnega učinka tople grede preprečujejo solarno sevanje, ki dosega zemljo, pred tem, da se v celoti odbije nazaj v vesolje. Ta pojav se imenuje učinek tople grede, saj učinkuje tako kot steklena streha tople grede. Ta pojav omogoča življenje na zemlji - brez tega bi bilo daleč premrzlo. A ta učinek je človek še povečal, sedaj se povprečna temperatura na zemlji povišuje.
Viri:
Latif, Mojib (2007): Bringen wir das Klima aus dem Takt? Hintergründe und Prognosen. Frankfurt/M.: Fischer Taschenbuch
Omphalius, Ruth/Azakli, Monika (2008):Klimawandel. Würzburg: Arena Verlag GmbH
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim an der Ruhr: Verlag an der Ruhr
http://www.bpb.de
http://oe1.orf.at
http://www.wikipedia.org
Izpust toplogrednih plinov
#108
To pomeni izpust plinov, ki ujamejo odbito solarno sevanje in tako zadržujejo toploteo blizu zemeljske površine. Poznamo 30 toplogrednih plinov, najpomembnejši med njimi so ogljikov dioksid, metan, dušikov oksid in fluorirani plini. Ti plini različno učinkovito ujamejo toplotno energijo in različno dolgo ostanejo v ozračju.
Viri:
Latif, Mojib (2007): Bringen wir das Klima aus dem Takt? Hintergründe und Prognosen. Frankfurt/M.: Fischer Taschenbuch
Omphalius, Ruth/Azakli, Monika (2008):Klimawandel. Würzburg: Arena Verlag GmbH
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim an der Ruhr: Verlag an der Ruhr
http://www.bpb.de
http://oe1.orf.at
http://www.wikipedia.org
Okoljski prebežniki
#109
Človek postane okoljski prebežnik, če je prisiljen zapustiti dom zaradi podnebnih sprememb ali naravnih katastrof. Termin je bil skovan v poročilu okoljskega programa ZN leta 1985. Čeprav število okoljskih prebežnikov raste, Ženevska konvencija (še) ne priznava okoljskega uničenja kot razloga za prebežništvo.
Viri:
Latif, Mojib (2007): Bringen wir das Klima aus dem Takt? Hintergründe und Prognosen. Frankfurt/M.: Fischer Taschenbuch
Omphalius, Ruth/Azakli, Monika (2008):Klimawandel. Würzburg: Arena Verlag GmbH
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim an der Ruhr: Verlag an der Ruhr
www.bpb.de
oe1.orf.at
www.wikipedia.org
Odbor za globalno podnebje
#110
Medvladni forum za podnebne spremembe - IPCC, znan tudi pod imenom odbor za globalno podnebje, sta leta 1988 ustanovila Okoljski program ZN (UNEP) in Svetovna meteorološka organizacija (SMO). Osrednja vloga IPCC je ocena tveganja za globalno segrevanje in dodelava strategij za izogibanje in soočanje z njim ter predstavitev teh strategij odločevalcem. Poročilo petih ocen pričakujemo v letu 2014.
Viri:
Latif, Mojib (2007): Bringen wir das Klima aus dem Takt? Hintergründe und Prognosen. Frankfurt/M.: Fischer Taschenbuch
Omphalius, Ruth/Azakli, Monika (2008):Klimawandel. Würzburg: Arena Verlag GmbH
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim an der Ruhr: Verlag an der Ruhr
http://www.bpb.de
http://oe1.orf.at
http://www.wikipedia.org
2-stopinjski-cilj
#111
2 stopinjski cilj je nastal na podnebni konferenci v Kopenhagnu leta 2009 in pravi, da mora biti dolgoročno globalno segrevanje omejeno na dve stopinji Celzija nad predindustrializacijskim povprečjem.
Viri:
Latif, Mojib (2007): Bringen wir das Klima aus dem Takt? Hintergründe und Prognosen. Frankfurt/M.: Fischer Taschenbuch
Omphalius, Ruth/Azakli, Monika (2008):Klimawandel. Würzburg: Arena Verlag GmbH
Schüppel, Katrin (2007): Klimawandel und Klimaschutz. Informationen, Hintergründe, Diskussionsanregungen. Mülheim an der Ruhr: Verlag an der Ruhr
http://www.bpb.de
http://oe1.orf.at
http://www.wikipedia.org
Majority world
#112
The term proposed to avoid "black & white" terminology framing development terminology implying the kind of competition of the development. Terms ‘majority world’ and ‘minority world’ do not refer to any norm to which all countries are moving. They refer just to very real power imbalances that exist in this world between countries and within countries. The reality is, the majority of the world’s people (the ‘majority world’) do not have, or have limited, access to the world’s resources. And vice versa.
Minority world
#113
The term proposed to avoid "black & white" terminology framing development terminology implying the kind of competition of the development. Terms ‘majority world’ and ‘minority world’ do not refer to any norm to which all countries are moving. They refer just to very real power imbalances that exist in this world between countries and within countries. The reality is, the majority of the world’s people (the ‘majority world’) do not have, or have limited, access to the world’s resources. And vice versa.
Minorities
#114
Ethnic, national, religious, linguistic, cultural and other groups who are smaller in number than the rest of the population and who may wish to maintain and develop their identity.
Viri:
http://www.minorityrights.org/566/who-are-minorities/who-are-minorities.html
Gender equality
#115
Gender equality means a situation in which someone´s Sex, or if someone performs "male" (a policeman) or "female" (nurse) work, has absolutely no impact on his / her life situation – similarly to how the colour of our eyes has no impact on our income, status, education and prestige. It refers to the view that men and women should receive equal treatment, and should not be discriminated against based on gender, unless there is a sound biological reason for different treatment.
Viri:
http://en.wikipedia.org/wiki/Gender_equality
Watchdog
#116
A person or organization that works to stop people from doing illegal things in a particular area of business or society. It can be for example watchdog organisation watching the government and trying to reveal corruption, such as Transparency International or local organisations of this kind, as well as this can be watchdog journalists, too.
Viri:
http://www.macmillandictionary.com/dictionary/british/watchdog
Social media
#117
Social media is the social interaction among people in which they create, share or exchange information and ideas in virtual communities and networks.
Viri:
http://en.wikipedia.org/wiki/Social_media
Peer reviewed periodical
#118
Periodical consisting of scholarly works (such as a papers or a research proposals) which were checked by a group of experts in the same field to make sure they meet the necessary standards before the periodical would be published or accepted.
Viri:
http://www.merriam-webster.com/dictionary/peer%20review
Reporting genres
#119
Reporting genres should briefly, factualy and exactly describe current or unknown event. It should inform fair-mindedly, without including own opinions or attitudes.
Publicist genres
#120
Publicist genres are looking for the interconnections, it brings arguments, makes conclusions and judgements. Opinion of the author or media as such is essential.
New social movements
#121
New social movements (NSMs) are focused at social or cultural concerns rather than at economic or political considerations. The NSMs consist of informal, loosely organised social network of supporters and non-members, coming from middle rather than lower class as it was common with social movements in industrial economy during the modernisation. The primary difference from the previous social movements is in their goals, as the new movements focus not on issues of materialistic qualities such as economic wellbeing, but on issues related to human rights (such as gay rights or pacifism). NSMs are normally centered on a single issue, or a limited range of issues which are related to a broader theme, such as the environment.
Viri:
http://en.wikipedia.org/wiki/New_social_movements
https://www.boundless.com/sociology/textbooks/boundless-sociology-textbook/social-change-21/social-movements-140/new-social-movements-774-3153/
Anti-apartheid
#122
Anti-apartheid was a internal resistance to the apartheid system in South Africa. One of the representatives of anti-apartheid was once dissident, later president of South Africa Nelson Mandela.
Tax assignation
#123
Tax assignation is the system allowing individual taxpayers to decide which NGO would receive some portion (usually 1 or 2 percents) of their taxes. There are differences in various countries, in some of them only physical persons can assignate their taxes to NGOs, in other countries also corporate sector can do so.
The International Union for the Conservation of Nature
#124
The International Union for Conservation of Nature founded in 1948 in Switzerland. It is an international organisation dedicated to finding "pragmatic solutions to our most pressing environment and development challenges". The organisation publishes the IUCN Red List of Threatened Species, which assesses the conservation status of species. It supports scientific research, manages field projects globally and brings governments, non-government organisations, United Nations agencies, companies and local communities together to develop and implement policy. It is the world's oldest and largest global environmental network, it has more than 1,000 government and NGO member organisations, and almost 11,000 volunteer scientists in more than 160 countries.
Viri:
http://en.wikipedia.org/wiki/International_Union_for_Conservation_of_Nature