Kritično razmišljanje

Analiza informacij

Po tem, ko smo preverili verodostojnost vira informacije, lahko kritično analiziramo samo informacijo, vsebovano v njem. Osredotočiti se moramo na bistvo informacije in brati »med vrsticami«.

Za nekritičnega prejemnika je informacija vir nečesa, kar smatra za dejstvo. S sprejemanjem teh »dejstev« si krepi svoje znanje. Kritični prejemnik pa dobljene informacije vidi kot skupek dejstev, domnev in mnenj, kot jih razume avtor. Ne prepozna le tega, kar informacija vsebuje, ampak tudi, kar ta odraža, saj je vsak košček informacije edinstveni izdelek določenega avtorja.

Nekritični prejemnik bere knjigo o zgodovini, da bi odkril splošno sprejeto interpretacijo določenih dogodkov, kritični prejemnik pa bere enako knjigo z namenom, da ugotovi, kako ta razlaga določene zgodovinske dogodke, in oceni, kako in zakaj so bila izbrana dejstva, domneve in mnenja.

Kaj poskuša povedati določena informacija?

Pri kritični analizi si moramo zastaviti naslednja vprašanja:

• Kako je avtor izbral informacije?
• Ali uporablja primere in študije?
• Ali uporablja argumente?
• Ali nas želi nagovoriti, da bi soglašali z njim?
• Ali poskuša ustvariti nasprotje, da pojasni svoje stališče?

Šele nato lahko ugotovimo, kaj informacija kot celota pomeni.

Oseba, ki razmišlja kritično, uporablja štiri osnovne korake za analizo informacije:

• Ugotoviti, o čem govori informacija (na primer s povzemanjem, da odkrijemo, kakšna je informacija v izvirnem besedilu)
• ugotoviti, kakšen je avtorjev namen
• prepoznati uporabljeni ton in elemente prepričevanja, vključno z manipulacijskimi tehnikami (5 section)
• interpretirati informacijo kot celoto (analiza informacije, da se ugotovi njen splošni pomen).