Civilna družba

Raznolika civilna družba

Civilna družba ni ena in edina. Je namreč zelo heterogena; zajema celo akterje, ki ukrepajo drug proti drugemu. Prav heterogenost je tista značilnost civilne družbe, ki temelji na njenem značaju, na povezavi do konkretnih potreb vpletenih ter na strukturi njenega delovanja v okviru odnosov med državo in ljudmi na določenem območju. Vse to tvori posebno lokalno predstavo o civilni družbi. Iz omenjenega lahko izpeljemo vsaj dva različna pristopa.

• Civilna družba kot partnerica državi

  Sodelovanje lokalnih uprav mest Zvolen, Banská Bystrica (Slovaška) in Oslo (Norveška) z državljani in lokalne pobude za vključevanje razvoja lokalnih skupnosti v načrt razvoja socialnih storitev, kar vodi do odpiranja središč lokalnih skupnosti v okolici.

  V civilni družbi so ljudje enakovredni partnerji v odnosu do državne uprave, civilno družbo pa uporabljajo, da javno spregovorijo o svojih interesih. Primer za to je lahko ZDA, kjer velja civilna družba za protiutež vladi in zagotavlja, da ta ne gre »predaleč«. Drugi primer pa je Skandinavija, kjer socialna država in civilna družba tesno sodelujeta.

• Civilna družba kot nadomestek za državo

  Drugi pristop je značilen za družbe, kjer država nima na voljo dobrih sistemov socialne varnosti, storitev ali zaščite (bodisi zaradi pomanjkanja sredstev, interesa ali oboroženih sporov). Ljudje se zanašajo na lastne zaščitne mreže in sredstva za izboljšanje svojega položaja. Tako so družinska omrežja, skupne strukture in odnosi patron–klient pogosto temeljni gradniki družbe.

  Neformalna pobuda si prizadeva za čistejša mesta, čiščenje odlagališč in občutno izboljšanje javnih okolij.

V Združenih državah je civilna družba tradicionalno razumljena kot protiutež državi, kar omogoča, da država ne širi svoji zahtev in področja poveljevanja predaleč. Tovrstno dojemanje se precej razlikuje od izkušenj in diskurza v severnoevropskih državah, na primer na Švedskem, kjer močna socialna država sobiva s široko zasnovano in vitalno civilno družbo. Na drugi strani imamo Latinsko Ameriko, kjer so civilna gibanja zelo dejavna gonilna sila pri spreminjanju močno avtoritarnih in represivnih držav v bolj demokratične režime.

Država nikakor ni ločena od civilne družbe, ravno nasprotno. Civilna družba sama po sebi in njeni členi (mi kot državljani) se sooblikujemo pri interakciji z državo in njenimi »pravili«. Katere so te interakcije in kako je treba predstaviti potrebe civilne družbe, da bodo ustrezno obravnavane?

Vprašanja za premislek

• Katere so koristi dejavne civilne družbe v državi? Katera vloga civilne družbe je po vašem mnenju nenadomestljiva?