Razvoj

Ta tematika govori o razvoju sveta, o tem, kaj to je in kako je povezan z nami

Načrtovalci proti iskalcem

»McRazvoj ne deluje! Razvoj ni restavracija s hitro hrano in hitrimi rešitvami – korenite in dolgoročne spremembe zahtevajo čas.«

Nevladna organizacija je želela pomagati neki kolumbijski vasi pri pridelavi riža, zato je v vasi ustanovila kmetijsko zadrugo in vaščanom kupila mlatilnico, stroj za luščenje, generator in traktor. Proizvodnja riža se je povečala in zadruga ga je prodala po najvišji ceni dotlej. Projekt je bil velik uspeh. Le nekaj let za tem, ko je nevladna organizacija zapustila vas, se je eden od njenih uslužbencev vrnil in ugotovil, da je zadruga razpadla in da vsa oprema nedelujoča in zarjavela leži na polju. V resnici nekaterih kosov opreme niso nikoli uporabili. Ko je uslužbenec nevladne organizacije hodil po vasi, so mu ljudje prigovarjali: »Če bi se vaša organizacija vrnila in nam pomagala, bi lahko dosegli več.«

Žalostna resničnost je, da so takšne zgodbe zelo pogoste. Povsod po večinskem svetu lahko najdemo tako imenovana »razvojna pokopališča« – darovano opremo, ki rjavi, stranišča, ki niso bila nikoli uporabljena, organizacije skupnosti, ki razpadajo, in projekte, ki so propadli kmalu za tem, ko je neka nevladna organizacija odšla.

Zakaj je tako?

Na žalost je bilo veliko razvojnih posredovanj opravljenih brez udeležbe, temveč je bil uporabljen »projektni pristop«, pri katerem so ljudje iz bogatih držav izbrali tip posredovanja, naredili načrt, sprejeli odločitve in izvedli projekt za ciljno skupnost. To je bilo hitreje, kot če bi pridobili mnenje skupnosti. A takšen »McRazvoj« po zgledu restavracij s hitro prehrano je povzročil, da 2,5 milijarde revnih, kar je približno 40 % svetovnega prebivalstva, ni bilo deležnih ustrezne oskrbe in še vedno živijo z manj kot dvema ameriškima dolarjema na dan.

Mnoge med temi projektnimi rešitvami niso upoštevale lokalne kulture, zato v lokalni skupnosti niso bile sprejete ali pa v določenem okolju niso bile uresničljive. Da je bil projekt uspešen na Slovaškem, še ne pomeni, da bo uspešen tudi v drugačnem kulturnem, gospodarskem in institucionalnem okolju podsaharske Afrike.

Primer:

Skupina delavcev je prišla v neki kraj v Latinski Ameriki, da bi zgradila hišo za revnega pastorja lokalne cerkve. Pri snovanju hiše so delavci kopalnico umestili na sredino hiše, kar je bilo v nasprotju z lokalno kulturo, po kateri kopalnice stojijo v zadnjem delu hiše. Pastor načrtov za hišo ni videl vnaprej. Ko je med tem, ko so delavci že gradili hišo, napako odkril, se je pritožil pri vodjih projekta, a brez uspeha. Izvajalci so bili s svojim kratkim delom zadovoljni, saj so pastorju zgradili prepotrebno hišo, pastor pa se hiše sramuje in ni prepričan, ali želi stanovati v njej.