Civilna družba
Ta tematika razlaga, kaj pomeni civilna družba, kako deluje in kako jo lahko vrednotimo
Civilna družba v zgodovini
Izraz »civilna družba« izvira iz Aristotelove fraze koinōnía politikḗ. Njegova »politika« se nanaša na »skupnost«, podobno grški mestni državi (polis), v kateri so svobodni državljani na isti osnovi živeli pod okriljem pravne države. »Telos« oziroma cilj civilne družbe je bila skupna blaginja, kjer je bil človek opredeljen kot »politična (socialna) žival« (zōon politikón).
Koncept civilne družbe je latinskega izvora, uvedel pa ga je Cicero. Skozi zgodovino so o tem konceptu razpravljali, ga razvijali in spreminjali različni filozofi, kot so Hegel, Marx in Gramsci.
Nov pogled na civilno družbo je prišel v ospredje z neoliberalno ideologijo, ki je uzakonila razvoj tretjega sektorja, ki je zamenjal državno blaginjo v nekdanjem sovjetskem bloku, potem ko se je ta leta 1989 preoblikoval. Razvoj tretjega sektorja, ki smo mu priča danes, je bolj posledica prestrukturiranja sistema socialnega varstva kot pa demokratizacije.
Poleg tega je v devetdesetih letih s pojavom nevladnih organizacij in novih družbenih gibanj po vsem svetu postala civilna družba kot tretji sektor obravnavana kot ključna pot za strateške ukrepe na področju gradnje »alternativnega socialnega in svetovnega reda«.