Civilna družba

Ta tematika razlaga, kaj pomeni civilna družba, kako deluje in kako jo lahko vrednotimo

Neonacionalizem v postkomunističnih državah

Nacionalizem razumemo kot vrsto prikritega destruktivnega toka, kot nekaj določenega, kar v postkomunističnih državah nikoli ni imelo priložnosti, da bi se izrazilo navzven. Smatramo ga kot enega od sovražnikov civilne družbe. V državah nekdanjih totalitarnih in pozneje avtoritarnih režimov Sovjetske zveze predstavlja reakcijo na prisilno integracijo in centralizem v okviru »socialističnega internacionalizma«. Glavna ideja revolucij iz leta 1989 je bila povrniti nekdanjim socialističnim državam politični razvoj, kot so ga bili deležni drugi evropski narodi, pri katerih je civilna družba nekaj običajnega. Vendar pa močno nacionalistično razmišljanje pogosto deluje nasproti civilni družbi, ki jo razume kot grožnjo narodu in njegovi narodnosti, kot tuje agente (celo lokalne organizacije civilne družbe in pobude). Tak razvoj je na primer lepo viden v Rusiji in v nekaterih drugih državah.

Opomba: neonacionalizem kot oživitev nacionalizma po padcu komunizma ni enak neonacizmu.