Civilna družba

Izzivi, s katerimi se sooča civilna družba

V demokratičnih družbah je ljudem na voljo široka paleta državljanskih pravic. Vendar pa je relativno dobro razvita civilna družba prej privilegij kot pa predpogoj naše družbene resničnosti. Močna civilna družba pogosto ukrepa proti interesom vlade ali zasebnega sektorja, če se na primer bori proti gradnji novega okolju neprijaznega jezu ali se zavzema za večje pravice delavcev. Ta se lahko zato razvije le v določenih okoliščinah, če so na primer civilna gibanja dovolj priljubljena in ne temeljijo na finančnih prepričevanjih v okviru pluralistične družbe.

Navedemo lahko pet različnih »sovražnikov« civilne družbe:

1. Despotizem – ideja strahu, ki zavrača oblikovanje kakršne koli skupine med družbo in vlado. Tovrstne oblike vladanja so še vedno prisotne v državah, kjer vlada ena sama oseba s popolno oblastjo, na primer v Severni Koreji, na Kitajskem ali v Rusiji.
2. Oživitev tradicionalnih vrlin z moralno vrednoto ali moralnim načelom, kjer so nekatere državljanske pravice še spoštovane in ki ga lahko povežemo s konfesionalno državo z močno versko etiko, ki na primer ženskam ne dovoljuje enakopravnega udeleževanja v družbi kot moškim.
3. Določene oblike nacionalizma: v tem primeru zmaga večina, z asimilacijo pa se oblikuje idealna družba. Do tega danes pogosto prihaja v postkomunističnih državah.
4. Totalitarne ideologije. Podobnosti totalitarnih držav lahko najdemo med nacistično Nemčijo in drugimi fašističnimi državami na eni strani ter državami Komunistične partije Sovjetske zveze na drugi.
5. Bistveni kulturni ideali: ti tvorijo »socialne celice«, ki določajo funkcijo in vrednost posameznika v družbi. Primer za to je politični rasizem. Gre za to, da hierarhična struktura omejuje ljudi in njihovo pravico do svobodnega izražanja svojih političnih in drugih prepričanj.