Med najpomembnejše sestavine prsti sodijo minerali, humus in hranila, pa tudi podzemna voda, zrak, črvi in mikroorganizmi. Stanje tal je odvisno od podnebja, preperevanja in starosti, pa tudi od geoloških razmer in vpliva drugih organizmov. Vsi ti dejavniki vplivajo na rodovitnost tal.
Rodovitne kmetijske površine so ključnega pomena za prehranjevanje ljudi. Toda samo v letih 2000 in 2001 je bilo po svetu izgubljenih 6 % obdelovalnih površin. Razlogi za to izgubo zemlje so bili intenzivnejša gradnja naselij in cest, pa tudi pospešen razvoj industrijskih območij in drugi viri škode, povzročene okolju.
Pozanimajte se, kako lahko okoljska škoda vpliva na tla in kako nastane:
Redko se pojavljam naravno, pogosto me povzroči človek. Vidite me lahko na bregovih umikajočih se voda, npr. ob Aralskem jezeru in Mrtvem morju. Pojavljam se predvsem v sušnih območjih, kjer je kmetijska zemlja podvržena prekomernemu namakanju, s čimer se podtalna voda dvigne in na površini izpari, jaz pa ostanem tam skupaj z minerali. Zaradi mene so bila izgubljena številna območja z obdelovalno zemljo, večinoma v Avstraliji, Siriji, Egiptu, Pakistanu, ZDA in Iraku. Dolgoročno povzročam, da tla postanejo nerodovitna. Proti meni se je mogoče boriti s kapljičnim namakanjem, drenažnimi sistemi in substratnimi mešanicami.
Po eni strani lahko nastanem naravno zaradi tekoče vode in vetra, po drugi strani pa me povzročajo ljudje z oranjem, čezmerno pašo in krčenjem gozdov. Sem vrsta odnašanja tal in lahko nastopim linearno ali na celotnih površinah. Zaradi mene se izgubljajo dragocena hranila v tleh, s čimer se zmanjšuje njihova rodovitnost, dokler na njih ni mogoče več gojiti pridelkov. Zaskrbljujočo stopnjo sem dosegla predvsem v tropskih in subtropskih območjih, pa tudi v ZDA. Posledice, ki jih povzročam, sežejo od izčrpanja do popolnega uničenja prsti.
Sem posledica slabšanja kakovosti tal na relativno suhih območjih. Na moj nastanek delno vpliva podnebje, delno pa tudi človekova dejavnost. Če je število rejnih živali v sušnih podnebnih razmerah preveliko, govorimo o čezmerni paši. Zaradi pašnih živali se vegetacija krči, zato prst razpoka. Posledica tega je povečana erozija tal. Poleg tega se razvijem zaradi prekomerne ali neprimerne kmetijske dejavnosti in krčenja gozda na sušnih območjih. Danes ogrožam približno eno četrtino svetovne kopenske površine.
Pravilni odgovor: Dezertifikacija
Nastanem s tem, ko rejne živali premočno objedo in oz. ali poteptajo plast rastlinja, tako da se prst ne more dovolj hitro obnavljati. To se zgodi pri intenzivnem kmetijstvu, če se preveč rejnih živali pase na majhni površini. Zmanjšujem prekritost površin z rastjem, poleg tega pa zaradi mene rastejo le neprimerne ali neuporabne rastline; v skrajnih primerih rastlinje popolnoma odmre, kar povzroča erozijo tal in posledično širjenje puščave.
