Civilna družba

Vloga družbenih omrežij pri vključevanju v družbi

Družbena omrežja hitro pridobivajo na pomenu kot središče za politični aktivizem v najrazličnejših oblikah. Okolja družbenih omrežij, kot so Twitter, Facebook in YouTube, nam omogočajo nove načine za spodbujanje vključevanja državljanov v javnem življenju.

• Arabska pomlad je svetu pokazala, kaj se zgodi, če združiš socialne nemire s pogumnimi državljani in z zmogljivimi digitalnimi orodji.
• V Iranu je uporaba Facebooka, čeprav je ta uradno prepovedan, splošno razširjena med prebivalci. Trenutno je v državi aktivnih 16 milijonov profilov Irancev, ki na svojih računalnikih uporabljajo aplikacije strežnika proxy, Iran pa je na Bližnjem vzhodu druga država z najvišjim številom uporabnikov interneta. Uporaba Facebooka je prepovedana od zadnjega protivladnega pretresa leta 2009. Paradoksalno pa je, da uporablja vrhovni voditelj države imam Hamenej vsa razpoložljiva družbena omrežja za širjenje informacij o islamski revoluciji.

Vir

Osebna komunikacija prek družbenih omrežij omogoča hitrejše komuniciranje in bolj usmerjeno doseganje državljanov z enakimi ali podobnimi interesi brez posredovanja javnih občil. Odzivi, povratne informacije, pogovori in razprave se odvijajo na spletu, prav tako pa ta omogoča tudi podporo in udeležbo za dogodke izven spleta. Sporočila, objavljena na zasebnih omrežjih, se s širjenjem množijo in tako dosegajo novo ciljno publiko.

Čeprav je prisotnost družbenih omrežij vse večja in se vzorci uporabe medijev spreminjajo, je udeležba državljanov na spletu v veliki meri omejena na tiste, ki so že aktivni ali pa so vsaj visoko motivirani in seznanjeni z uporabo interneta. Druge skupine državljanov so manj odzivne. Televizijske novice so na primer skupaj s tiskanimi in spletnimi časopisi še vedno najpomembnejši viri obveščanja v večini držav članic EU. Družbena omrežja so preoblikovala načine in metode sodobne komunikacije tako, da so vplivala na sporazumevanje politikov z državljani. Vsekakor pa vloga tega pojava pri spodbujanju vključevanja in sodelovanja javnosti ni niti jasna niti enostavna. V praksi je običajno tako, da lahko organizator nekega dogodka pričakuje samo do 50% udeležbo tistih, ki so na družbenih omrežjih potrdili svojo prisotnost.

Vprašanja za premislek

• Ali ste aktivni uporabniki družbenih omrežij in zakaj?
• Ali si prizadevate za aktivno organizacijo dogodkov prek družbenih omrežij, da bi dosegli spremembe v družbi?
• Ali ste včlanjeni v katero od skupin za aktivno državljanstvo na Facebooku? Ali se udeležujete dejavnosti in ste aktivni tudi izven spletnega okolja?