Razvoj

Terminologija v razvoju

Podobna razprava teče o tem, kako poimenovati države glede na stopnjo razvitosti. Po tradicionalnem pogledu je svet razdeljen na dva dela: na svet v razvoju in na razviti svet. Ob takšnem pogledu je bilo globalna vprašanja mogoče razumeti kot črna in bela; nekatere države niso povsem dosegale standardov razvitega sveta. Države je bilo tudi mogoče razvrstiti glede na jasno določeno hierarhijo. Problemi, kot je lakota, so bili razumljeni kot problemi, s katerimi se soočajo države v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, ne pa gospodinjstva na Slovaškem. Vendar se pri takšnem modelu pojavi težava – svet ni črn in bel in ne gre le za doseganje določenega »življenjskega standarda«. Neravnovesje moči je mogoče najti znotraj vsake države; vsi v Afriki ne živijo v revščini in nima vsak na Slovaškem visokega življenjskega standarda. Ljudje so bili kritični do tega črno-belega pogleda na izrazje v zvezi z razvijajočim se oz. razvitim svetom in začeli iskati alternative. Tako so številne NVO (nevladne organizacije) začele izraza »svet v razvoju« in »razviti svet« nadomeščati z izrazoma »večinski svet« in »manjšinski svet«. Izraza večinski in manjšinski svet se ne nanašata na neko normo, ki bi jo skušale doseči vse države. Nanašata se na še kako resnično neravnovesje moči v svetu, in sicer tako med državami kot znotraj njih. V resnici večina svetovnega prebivalstva (»večinski svet«) nima dostopa do svetovnih virov oziroma je dostop do njih omejen. Ti viri vključujejo dostop do zdravstvenih, trgovinskih in izobraževalnih storitev, brez katerih se neravnovesja zakoreninijo in postanejo generacijska. Mnogi med temi ljudmi živijo v državah, za katere tradicionalno pravimo, da so »v razvoju«, zato se modul večinoma posveča tem okoljem, v katerih so skrajnosti prikrajšanja neposredno vidne.