Razvoj

Ta tematika govori o razvoju sveta, o tem, kaj to je in kako je povezan z nami

Od humanitarne krize do razvoja

(Kje je meja?)

Koliko ljudi je v položaju, ki zahteva humanitarno pomoč?

Pravilni odgovor: Le majhen delež revnih po svetu.

Le manjši odstotek revnih na svetu potrebuje pomoč. To so osebe s fizičnimi omejitvami, nekateri starejši ali otroci, sirote, žrtve naravnih nesreč oziroma nesreč, ki jih je povzročil človek. Ti ljudje si ne morejo pomagati sami in potrebujejo pomoč. Večini ljudi, ki potrebujejo pomoč, pa ta ni več nujno potrebna. Če jih obravnavamo, kot da potrebujejo pomoč, njim, pa tudi sebi, povzročimo več škode kot koristi. Vendar to ne pomeni, da ne potrebujejo »pomoči«. Pomeni, da sta rehabilitacija in razvoj ustrezna načina pomoči. V to vrsto pomoči je lahko vključena tudi finančna pomoč, vendar mora biti ta pogojena z aktivno participacijo. Pomoč sama lahko pripomore k rehabilitaciji in razvoju, če delamo z ljudmi in ne za ljudi. Da ne storimo vsega namesto njih, ampak jih vključimo v vse, kar počnemo – od načrtovanja in izvajanja aktivnosti, do evalvacije le-teh. Tudi s psihološkega stališča je priporočeno, da ne podpiramo dominantne vloge donatorjev in podrejenosti prejemnikov pomoči.

Viri:
Steve Corbett & Brian Fikkert: When Helping hurts, Moody publishers, 2009

Kljub temu se večina organizacij osredotoča na pomoč. Zakaj?

Revščino razumejo v materialnem smislu – mislijo, da je rešitev zanjo zagotavljanje finančnih sredstev.
To je enostavnejše in hitrejše kot razvoj – laže je iz letal metati hrano, kot pa ustvarjati dolgoročne odnose.
Za to je tudi enostavneje zbirati sredstva – darovalci imajo raje poročila v smislu »Danes smo nahranili tisoče ljudi« kot pa »Današnji dan smo preživeli v družbi več deset ljudi in gradili medsebojne odnose«.

A tudi če je sodelovanje z revnimi skozi ustvarjanje odnosov precej daljši proces, je hkrati smiselnejši, saj ima dolgoročen vpliv na ljudi.

Nezmožnost razlikovanja med temi tremi pristopi k posredovanju je eden najpogostejših razlogov za to, da ima pomoč nasproten učinek od želenega. Ena največjih napak bogatih držav je zagotavljanje nujne pomoči, ko bi bilo treba posredovati z obnovo ali razvojem.