Razvoj

Naučiti se ribolova ni dovolj
Kako (ne) spodbujati razvoj(a)

Namen razvoja ni, da bi vsaka materialno revna oseba na svetu dosegla življenjski standard srednjega razreda v npr. Združenih državah Amerike, za katerega so značilni visok odstotek ločitev, odvisnost od drog in duševne bolezni. Njegov cilj je, da pomaga odpirati priložnosti, zagotavljati varno okolje za življenje in krepiti zmožnost ljudi, da se postavijo za svoje pravice. A naš pristop bi se moral manj posvečati dajanju odgovorov na to, kaj revni potrebujejo, temveč bi moral več pozornosti namenjati zastavljanju vprašanj in razumevanju celotne slike določene situacije, torej o tem, kako skupnost deluje, in biti odprt za različne poglede (tako kot iskalci) (stran 8). Programa in načrta ne bi smeli imeti vnaprej (tako kot načrtovalci). Pomembno je tudi, da človek svojega kulturnega ozadja ne prenaša na kontekst, o katerem ne ve prav veliko.

Iz zgodovine razvojnega sodelovanja lahko izluščimo tri osnovne pristope:

• pristop z vidika dobrodelnosti,
• pristop z vidika potreb,
• pristop z vidika pravic.

Pristop k razvoju z vidika dobrodelnosti je najstarejši pristop, za katerega so ljudje po desetletjih dobrodelnih dejavnosti spoznali, da ne vodi v razvoj (kljub temu pa ga nekatere organizacije še vedno uporabljajo). Drugi je bil pristop z vidika potreb, vendar je tudi ta imel svoje omejitve. Najnovejši pristop k razvoju je pristop z vidika pravic, ki skuša revnim (zlasti najrevnejšim) omogočiti, da sami usmerjajo svoj razvoj.