Razvoj

Ta tematika govori o razvoju sveta, o tem, kaj to je in kako je povezan z nami

RCT – korak naprej v razvojni učinkovitosti

Od leta 2002 potekajo razprave o učinkovitosti in uspešnosti razvojnega sodelovanja, sproženih pa je bilo tudi več pobud, ki se posvečajo temu vprašanju. Najpomembnejše med njimi so:

Busan Partnership for effective development (Partnerstvo za učinkovit razvoj), sklenjeno na forumu na visoki ravni v Busanu leta 2011.
The Monterrey Consensus of the International Conference on Financing for Development UN 2002 (Soglasje iz Monterreya. Mednarodna konferenca o financiranju za razvoj (UN, Monterrey, 2002))
The Paris declaration on Aid Effectiveness (Pariška izjava o učinkovitosti pomoči), sprejeta na forumu na visoki ravni v Parizu leta 2005.
The Accra Agenda for Action (Agenda za ukrepanje iz Akre) , sprejeta na visokem forumu v Akri leta 2008;
The Rome Declaration on Harmonization (Rimska deklaracija o usklajevanju), Visoki forum v Rimu (2003)
Joint Marrakech Memorandum (Skupni marakeški memorandum), Druga mednarodna okrogla miza v Marakešu (2004)

Pravilni odgovor: The Paris declaration on Aid Effectiveness (Pariška izjava o učinkovitosti pomoči), sprejeta na forumu na visoki ravni v Parizu leta 2005.; The Accra Agenda for Action (Agenda za ukrepanje iz Akre) , sprejeta na visokem forumu v Akri leta 2008;; Busan Partnership for effective development (Partnerstvo za učinkovit razvoj), sklenjeno na forumu na visoki ravni v Busanu leta 2011.

Vmesni korak k učinkovitosti je Pariška izjava o učinkovitosti pomoči, ki ustvarja okvir za novo arhitekturo pomoči, kot se imenuje »tehnični« pristop za učinkovitejšo dostavo pomoči, ki bi pomagal doseči Razvojne cilje tisočletja. Razvojno sodelovanje med vladami temelji na petih načelih (lastništvu, približevanju, usklajevanju, ciljni usmerjenosti in skupni odgovornosti), organizirano pa naj bi bilo tako, da bi se okrepil učinek namenjenih finančnih sredstev.

Sledila je Agenda za ukrepanje iz Akre (AAA 2008), ki naj bi nudila podporo pri izvajanju Pariške izjave.

Neodvisna presoja izvajanja glavnih nalog Pariške izjave je pokazala, da je napredek pri izpolnjevanju ciljev minimalen. Zanimivo je, da so bile naloge, ki so jih morale pripraviti predvsem države večinskega sveta, večinoma izpolnjene, medtem ko pri nalogah, ki bi jih morale pripraviti bogate države, ni bilo zabeleženega nobenega napredka. Zanimivo, kajne?

Enega najpomembnejših vplivov na razvojno sodelovanje tradicionalnih držav darovalk je prinesla povečana dejavnost novih partnerjev oz. darovalcev. Močne nove partnerice v razvojnem sodelovanju so postale države BRICS.

Na Forumu na visoki ravni v Busanu (s konca leta 2011) naj bi spremljali napredek pri izvajanju Pariške izjave in Agende iz Akre. Poročani napredek je bil slab in ni izpolnil pričakovanj, opredeljenih v začetnem programu za učinkovitost pomoči. Z ozirom na vprašanje, kako v mednarodno razpravo o razvoju vključiti nove donatorke – zlasti Kitajsko – so na vrhu v Busanu sklenili »novo partnerstvo za učinkovito razvojno sodelovanje«.

V razprave o učinkovitosti in delovanju razvojnega sodelovanja so bile vpletene tudi organizacije civilne družbe. Sodelujoči so se tudi odločili povečati odgovornost za rezultate in učinke svojih posredovanj v zvezi z razvojem. Razprava, ki jo je vodil Odprti forum za razvojno učinkovitost organizacij civilne družbe, se je končala leta 2010 s sprejetjem načel za razvojno učinkovitost organizacij civilne družbe, imenovanih »načela iz Istanbula«.