Civilna družba
Ta tematika razlaga, kaj pomeni civilna družba, kako deluje in kako jo lahko vrednotimo
Civilna družba v našem vsakdanu
»Sodelovanje v civilni družbi razumemo kot uresničevanje državljanskih in političnih pravic do svobodnega združevanja, svobodnega izražanja mnenj, sledenja lastnim interesom itd. Skupine civilne družbe naj bi tudi izvajale pritisk na državo ter s tem zagotavljale in ščitile te in druge pravice. Kakovost demokracije v državi lahko merimo na podlagi stopnje civilne družbe in tako imenovanega tretjega sektorja oziroma nevladnih organizacij, vladnih politik v sodelovanju z njimi ali njihove podpore pri sodelovanju državljanov.« Moksens, 2010
»Z zavzemanjem vmesnega prostora med državo in zasebnim življenjem obsega civilna sfera vse od združenj, protestov, cerkvenih skupin do nevladnih organizacij.« Edwards, 2013
Spodaj lahko vidite različne situacije življenja naših državljanov. Natančno si oglejte vsako posebej in označite tiste, ki so vam poznane (so se vam že zgodile):
1. Obstaja nevarnost, da bodo posekali drevesa na vaši ulici, ker namerava lokalna vlada širiti cesto.
2. Poleg vaše hiše stoji stara zapuščena hiša, kjer se zbirajo preprodajalci drog, zaradi česar obstaja velika nevarnost požara in pada cena okoliškim nepremičninam.
3. Skupina mladih se zavzema za gradnjo skate parka v okolici namesto odlagališča odpadkov.
4. Reka, ki teče skozi vašo vas, je polna odpadkov, za katere nihče ne poskrbi.
5. Okrog smetnjakov pred vašo hišo je vedno nesnaga.
6. V vaši bližini je poškodovano igrišče.
7. Na vaši poti v službo ni kolesarske steze, vi pa redno uporabljate kolo.
8. Radi bi polepšali okolje, v katerem živite, vendar so se rože, ki ste jih lansko leto nasadili pred hišo, poleti posušile, saj jih ni nihče zalival.
9. V mestnem jedru so porušili stavbo, o čemer ni bilo nobenega predhodnega obvestila, okoliščine glede porušitve pa niso jasne.
10. Vsak dan se na delo vozite po poškodovanih cestiščih, ki jih nihče ne sanira.
11. Stena šole v okolici je poškodovana in umazana.
12. V šolo se vsak dan vozite s kolesom, ravnatelj in njegovi sodelavci pa oklevajo pri postavitvi stojal za kolesa v bližini šole.
13. Soseska, v kateri živite, je onesnažena zaradi pasjih iztrebkov, kar je nevarno za vaše otroke, ko se igrajo na tistih nekaj zelenih površinah, ki so še ostale.
14. Steklena vrata na glavnem vhodu v vaše stanovanje so vedno tarča oglasnih letakov, ki jih ljudje lepijo nanje.
15. O lokalnem vprašanju bi se radi krajani pogovorili s predstavniki lokalne uprave in ga rešili.
Ali vam je katera od naštetih situacij poznana? Ste označili vsaj tri izmed njih? Ali menite, da bi lahko vplivali na razvoj dogodkov v takih situacijah? Ne? Prepričani smo, da vedno obstaja način, kako lahko vplivamo na dogajanje v javnem prostoru. V nadaljevanju smo vam pripravili priročnik o tem, kako pravilno »uporabljati« civilno družbo.
Vsi smo del civilne družbe, zato se lahko vsi dejavno vključimo vanjo. Ne gre za nekaj oddaljenega, nekaj, kar pogosto zmotno pripisujemo tujim financiranim dejavnostim različnih interesnih skupin oziroma posameznikov. Ravno nasprotno. Civilna družba je povezana z našo najbližjo okolico, s polomljenimi vejami v parku za blokom, korupcijo na ravni občine, z bojem proti lokalnemu onesnaževanju s strani tekstilne industrije in tako naprej.