Razvoj

Ali veš, da ....

• ... kaj se bo zgodilo, ko ukazuješ ljudem, kaj morajo storiti?
  To ne deluje. Ljudi moraš motivirati in jim dati možnost izboljšati njihovo življenje in prenehati vleči vrvi. Tak program obstaja. Bangladeški program Hrana za izobrazbo daje revnim družinam možnost izbire, da njihove hčere obiskujejo šolo.Tistim, ki to možnost izberejo, zagotovijo hrano in denar. Mehiški program Progresa omogoča revnim nekaj podobnega: staršem, ki dovolijo svojim otrokom obiskovati šolo, ponujajo finančno podporo in hrano za otroke.
• ... kako lahko privatna podjetja doprinesejo k rešitvi problema revščine?
  Profesor C.K. Prahalad z Michiganske poslovne šole je napisal presunljivo knjigo "Bogastvo na dnu piramide: Izkoreninjanje revščine preko dobička" (Fortune at the Bottom of the Pyramid: Eradicating Poverty through Profits). V knjigi omenja, da lahko včasih privatna podjetja pomagajo pri reševanju problemov, ki jih prinaša lakota, katere po navadi obravnavajo razvojne agencije. Eden od teh problemov je diareja. Prahalad podaja primer podjetja Hindustan Lever Limited (HLL), podružnice mednarodnega podjetja Unilever. To podjetje prodaja zelo preproste izdelke - mila in ugotovili so, da se lahko trg poveča, če jim uspe povezati milo s preprečevanjem diareje. Umivanje rok z milom je ključno pri preprečevanju širjenja virusov in bakterij, ki povzročajo diarejo. Če ljudem HLL-a to uspe, se bo prodaja mil povečala. Ni bilo enostavno prepričati ljudi, da uporabljajo milo, a jim je prek različnih kampanj to uspelo. Podjetju HLL je zaradi profita uspelo prepričati tudi revne ljudi, da je uporaba mila ključ za preprečevanje številnih bolezni.
• ... zakaj so številne Afriške državne meje tako ravne in zakaj so Evropejci tako zamejeni?
  Če dojemamo kolonizacijo kot nekaj ne preveč finega, tudi dekolonizacija ni bila kaj boljša. Ustvariti nove države in narode čez noč je bila utopična ideja. Meje novih držav so začrtali dekolonizatoriji iz pisarn v Evropi. Evropejci se niso ozirali na želje lokalnih prebivalcev. Po navadi so se zanašali na meje meje znotraj kolonij, čeprav so bile te zarisane nedavno tega s strani evropskih uradnikov. Evropa je določila, kaj je država in kaj je nacija ter kje so meje. Določili so, kdo bo imel svojo državo in kdo ne. Rezultat je bil prav tako slab kot druge vsiljene spremembe. Mešanico tisočih različnih jezikovnih skupin, religij, ljudstev je vsilil 'Zahod'. Takšna razporeditev meja je zanikala obstoječim narodom lastne države (Kurdi) in za ostale, ki niso obstajali kot nacija, ustvarila države (Irak). Rezultat je bil nastanek držav, ki so začele obstajati z etničnimi in nacionalnimi skrunitvami.
• ... kaj je GlobalGiving.com?
  To je spletna platforma, ki opredeljuje razvojno sodelovanje in filantropijo kot tržni prostor, kjer se lahko srečajo donatorji in koristniki ter delijo informacije in sredstva. Koristniki predstavijo svoje projekte, posamezniki ali institucionalni donatorji pa lahko podprejo tiste, za katere menijo, da so smiselni in zanje donosni. Za več obišči: http://www.globalgiving.org/
• ... kakšno je ime največjega begunskega taborišča na svetu?
  Dadaab - nahaja se v Keniji, blizu meje s Somalijo in je bil zgrajen za 90,000 ljudi, ampak je leta 2011 dosegel število 440,000 ljudi in vsak dan je prispelo okoli 1,300 prebežnikov - najmanj 800 od njih je bilo otrok.
• ... poznate spletno stran, katere namen je predvidevanje, preprečevanje, zaustavitev in kaznovanje genocida in drugih oblih masovnega umora?
  Spletna stran Genocide Watch si prizadeva za osveščanje in za vpliv na javno politiko, ki se zadeva potencialnega in dejanskega genocida. Njen namen je zgraditi mednarodno gibanje za preprečevanje in ustavitev genocida.
• ... katera država zagotavlja največ pomoči?
  Poglejte Indeks zaveze k razvoju (CDI) - kvaliteten in priznan vpogled v svet donatorjev, katerega zagotavlja Center za globalni razvoj, ki v sodelovanju z "Zunanjo politiko" objavlja ta indeks od leta 2003. CDI ocenjuje prizadevanje držav, ki ponujajo razvojno sodelovanje (le tiste, ki so članice DAC OECD). Zanimivo je, da indeks ne ocenjuje le količine denarja (pomoči), zagotovljene za razvojno sodelovanje, temveč še 6 drugih aspektov razvojnega sodelovanja: trgovina, naložbe, migracije, okolje, varnost, tehnologija.
• ... kaj je bruto nacionalna sreča (BNS)?
  Termin je skovalo njegovo visočanstvo kralj Butana, Jigme Singye Wangchuck, v 70. letih 20. stoletja. Koncept nakazuje, da bi moral trajnostni razvoj uporabiti holistični pristop k pojmovanju napredka in dati enako težo ne-ekonomskemu aspektu dobrobiti. Koncept BNS pogosto razlagamo preko njegovih štirih stebrov: dobro upravljanje, trajnostni socio-ekonomski razvoj, varstvo kulturne dediščine in ohranjanje okolja. Pred kratkim so štiri stebre nadalje razčlenili na devet področij: psihološka dobrobit, zdravje, izobrazba, izraba časa, kulturna raznolikost in prilagodljivost, dobro upravljanje, vitalnost skupnosti, ekološka raznolikost in prožnost ter življenjski standardi. Indeks bruto nacionalne sreče je ena sama številka, katero je indeks razvil iz 33 indikatorjev, kategoriziranih pod že omenjenimi devetimi področji.
• ... koliko je ženskih kmetovalk v Afriki?
  80%
• ... je Brent Spar povzročil 30% regres v prodaji Shellovih produktov?
  Brent Spar je bil naftni vrelec v Severnem morju, ki je nehal obratovati. Podjetje Shell, lastnik vrelca, se je odločilo znebiti se ga na način, ki je ogrožal življenjsko okolje. Reakcija evropskih ekologov je uničila sloves in prodajo podjetja Shell na način, da se je podjetje odločilo spremeniti politiko zapiranja naftnih vrelcev. Najprej se je skušalo vodstvo Shella zanašati na svojo politiko, a je po padcu prodaje njihovih produktov v Nemčiji za 30% spremenilo svoje mnenje. Od kje je prišla ta moč? Mogoče je bila posledica obnašanja nemških najstnikov z zadnjih sedežev družinskih avtomobilov, ki so rekli: "Mama, oče, ne ustavimo se na tej črpalki - nista slišala, kaj načrtuje Shell?" In starši so se odločili, da se je bolje izogniti prepiru z otroki. Brent Spar dokazuje, da je mnenje običajnih ljudi z 'Zahoda' o naftnih družbah pomembno.